| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REVITALIZACIJA STAREGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA CINKARNE CELJE
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarne Celje Industrializacija, katere začetki segajo v začetek devetnajstega stoletja, je povzročila velike socialne in ekonomske spremembe v prostoru. Industrijski razvoj Celja je pospešila izgradnja južne železnice Dunaj–Trst. Ob novih prometnih vpadnicah so se pričela oblikovati industrijska območja. Tako segajo začetki razvoja Cinkarne Celje v drugo polovico devetnajstega stoletja. Pomemben mejnik predstavlja deindustrializacija po drugi svetovni vojni z razvojem novih tehnologij, proizvodov in informatiko. Stara industrijska središča med katere spada nedvomno Celje, niso zaznala trenda prihajajočih gospodarskih sprememb. Z odprtjem slovenskega gospodarstva in prehodom na tržno gospodarstvo je nujno prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so opustela in degradirana. S tujko jih imenujemo brownfield. V diplomskem delu z naslovom Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarna Celje želimo predstaviti primer dobre prakse revitalizacije okoljsko degradiranega območja dela stare Cinkarne Celje. V novonastali državi Sloveniji se je pokazala strukturna neprimernost industrijskega sektorja v starih industrijskih središčih, kjer je prevladovala delovno intenzivna, ekološko sporna industrijska proizvodnja. Podjetja, ki niso bila zmožna uspešno prestrukturirati proizvodnje, so pričela propadati. Propad so pospešili zaostreni tržni pogoji in zakonska obveznost spoštovanja okoljevarstvene zakonodaje. Stara Cinkarna Celje je primer, ko je zaradi ekološko neustrezne in zastarele tehnološke proizvodnje prišlo do opuščanja dela dejavnosti, kar je imelo za posledico nastanek degradiranih opuščenih območij v industrijski coni. Na osnovi dobrih praks, uveljavljenih v svetu, se je pričelo z načrtno sanacijo degradiranih območij ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Želeni cilji so sanacija okolja, varovanja nepozidanih površin in izboljšanje kakovosti onesnažene zemlje, vodnih virov in ozračja. Sanacija stare Cinkarne Celje se je pričela z revitalizacijo dela opuščenega območja, ki je v procesu preoblikovanja v poslovno cono Tehnopolis. Cona ponuja spodbudno okolje za razvoj inovativnega podjetništva s ciljem razvoja kreativnih znanj in ustvarjanja pogojev za razvoj novih kvalitetnih delovnih mest. Območje spreminja svojo podobo, saj novo nastala poslovna cona ponuja prostor za razvoj tehnološko naprednih proizvodnih, uslužnostnih in izobraževalnih dejavnosti. Pristop k revitalizaciji predstavlja sodoben model preobrazbe degradiranega industrijskega območja z večnamensko rabo prostora. Zato je projekt revitalizacije območja stare Cinkarne Celje pomemben tako za mesto Celje kot za celotno regijo in širše.
Ključne besede: Ključne besede: tranzicija, brownfield – degradirana industrijska območja, trajnostni razvoj, stara Cinkarna Celje
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2829; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
Model trajnostne revitalizacije starih industrijskih območij
Mojca Kokot, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Revitalizacija degradiranih območij, med katerimi je največ starih industrijskih območij, je velik potencial za izvajanje trajnostnega prostorskega razvoja. Njihov ponoven razvoj mora biti usmerjen vzdržno, s čimer se preprečuje onesnaženost okolja ter se spodbuja socialna vključenost in novi ekonomski izzivi. Dosedanji modeli trajnostne revitalizacije degradiranih območij v celoti ne uresničujejo zahtev vzdrženga razvoja, ker v praksi niso enakomerno vključene vse komponente, torej poleg ekonomske tudi socialna in okoljska. Zato je v članku predstavljen model trajnostne revitalizacije starih industrijskih območij, ki sloni na celovitosti in enakovrednem vključevanju vseh komponent razvoja, ker so le te vzročno in posledično povezane ter skupaj sestavljajo celoto. Holističen model trajnostne revitalizacije, kakor smo ga poimenovali, je sestavljen iz štirih komponent: naravni kapital, trajnostna družba, lokalno gospodarstvo in snovni krogotok. Model, ki smo ga razvili, pa se udejanja na primeru revitalizacije starih industrijskih območij (primer eko industrijski park).
Ključne besede: trajnostna revitalizacija, stara industrijska območja, modeli trajnostne revitalizacije, naravni kapital, trajnostna družba, lokalno gospodarstvo, snovni krogotok, ekološki industrijski parki
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 463; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (210,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Urbana regeneracija območja nekdanje vojašnice Melje
Isidora Mandić, 2019, magistrsko delo

Opis: Koncept regeneracije degradiranih industrijskih območij v mestu je ena izmed vodilnih idej trajnostnega razvoja mest. Mariborsko Melje predstavlja s svojimi izjemnimi lokacijskimi lastnostmi, prometno povezanostjo in tudi zgodovinskim pomenom več kot idealno lokacijo za novo urbano strukturo, ki bo približala Melje staromeščanskemu centru Maribora in hkrati ustvarila prostor, ki bo omogočal nadaljnji trajnostni razvoj mesta. Cilj te magistrske naloge je bil izpostaviti morebitno rešitev problematike mestnega prostora območja nekdanje vojašnice Melje. Pokazali smo različne arhitekturno-urbanistične posege, ki sežejo od revitalizacije degradiranih prostorov do vzpostavljanja novih programov in umeščanja nove strukture stavbe pokrajinskega arhiva, ki ne rešuje le problem Melja, temveč tudi mesta Maribor v celoti.
Ključne besede: vojašnica Melje, revitalizacija, industrijska območja, pokrajinski arhiv
Objavljeno: 02.07.2019; Ogledov: 202; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (53,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici