| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Proglašavanje žiga ništavim u suvremenom pravu intelektualnog vlasništva Republike Hrvatske i Bosne i Hercegovine
Dragan Zlatović, 2011, strokovni članek

Opis: Ničnost znamke v sodobnem pravu intelektualne lastnine Republike Hrvaške ter Bosne in Hercegovine Z registracijo znamke pridobi imetnik znamke izključno pravico do uporabe znamke, dokler ne nastopi z zakonom predpisan razlog za njeno prenehanje. Med razlogi za prenehanje znamke se nahaja tudi razglasitev ničnosti registracije znamke, ki ga je treba zaradi določenih posebnosti obravnavati ločeno od drugih razlogov za prenehanje. Avtor v prispevku primerjalnopravno prikaže ureditev instituta ničnosti znamke v sodobnem hrvaškem pravu ter pravu Bosne in Hercegovine. Postopek za razglasitev ničnosti znamke odpira številna vprašanja, na katera skuša avtor ustrezno odgovoriti, rešitve pa so uporabljive in koristne tudi za prakso.
Ključne besede: blagovne znamke, označevanje, registracija, prenehanje, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, pravna ureditev
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 411; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (189,33 KB)

2.
Učinkovitost pravne ureditve imetništva pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju
Elizabeta Zirnstein, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje alokacije pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju. Imetništvo pravic iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, lahko izhaja bodisi iz delovnopravnih bodisi iz intelektualnopravnih načel. V iskanju primernega ravnotežja med obema izhodiščema pa je treba upoštevati tudi načelo učinkovitosti. Avtorica ocenjuje, da je slovenski zakonodajalec ta kriterij le delno izpolnil, zato predlaga spremembe zakonodaje na tem področju v smeri večje učinkovitosti pravnih pravil. Avtorica posebno pozornost posveča tudi pravni ureditvi inovativnosti na univerzah.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, patenti, delovna razmerja, industrijska lastnina, avtorske pravice, alokacija pravic, pravna ureditev, ekonomska analiza
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (153,33 KB)

3.
USTVARJANJE ZMEDE V JAVNOSTI KOT POGOJ KRŠITVE ZNAMKE - PRIMER NIZKOCENOVNIH IZDELKOV, KI Z EMBALAŽO POSNEMAJO ZNANE BLAGOVNE ZNAMKE
Tilen Harc, 2016, diplomsko delo

Opis: V obdobju, ko vedno bolj pogosto merimo kvaliteto podjetja ali posameznika tako, da ugotavljamo kakšen dobiček pri udejstvovanju na gospodarskem in tržnem področju je bil ustvarjen s strani le-tega, so postale blagovne znamke ključne za prepoznavanje določenih proizvajalcev in njihovih izdelkov, prav tako pa se blagovne znamke lahko dojema predvsem kot varovalo pred kršitvami tekmecev oziroma konkurence. Z blagovnimi znamkami si podjetje lahko pridobi razlikovalni učinek, na podlagi katerega posamezniki lahko sklepajo od koga je izdelek, od kod izvira, na kakšen način je bil narejen, kakšna je kvaliteta in podobno. Nosilec vseh teh elementov so blagovne znamke, ki zaradi svoje pomembnosti morajo biti ustrezno zaščitene. V slovenski zakonodaji za zaščito blagovnih znamk velja Zakon o industrijski lastnini, ki to področje celovito ureja. Še posebej pomemben je 47. člen ZIL-1, ki se nanaša na kršitve, torej na dejanja, ki kot taka niso zaželena in predstavljajo poseg v pravice drugega. Ob tem je potrebno razumeti, da se velikokrat zgodi, da določenega dejanja konkurenta ne moremo uvrstiti pod kršitve blagovne znamke, saj za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Kljub temu obstaja določeno varstvo tudi za takšne primere in sicer v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, natančeje v 63.a členu. Omenjen člen pojasnjuje v katerih primerih je mogoče določeno ravnanje konkurenta razlagati kot dejanje nelojalne konkurence. Ključna problematika, ki je obravnavana v diplomski nalogi se nanaša na podobnost embalaže, torej na situacije, ko je embalaža enega izdelka določenega podjetja po izgledu podobna embalaži drugega izdelka drugega podjetja. Iz tega izhaja, da gre lahko bodisi za kršitev znamke, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, ki se navezujejo na to, kaj je bilo kot znamka registrirano, bodisi pa lahko gre za dejanja nelojalne konkurence. Prav tako obstaja možnost, da v določenem primeru hkrati gre za oboje, torej za kršitev znamke in za dejanje nelojalne konkurence, ob čemer pa je potrebno poudariti, da je dokazovanje kršitve znamke na podlagi ZIL-1 lažje dokazati. Glede na trd boj, ki poteka med konkuretni oziroma med različnimi podjetji, pri katerem šteje vsak pridobljen potrošnik in na ta račun vsak zaslužen denar, je črta med ustreznim ravnanjem podjetij in napačnim ravnanjem pogosto že zelo zamaknjena. Bodisi je mogoče dejanja razlagati kot kršitve blagovnih znamk bodisi kot dejanja nelojalna konkurence, dejstvo pa je, da je zadev, pri katerih moramo kot potrošniki biti zelo pozorni, da nismo speljani v zmoto, vedno več.
Ključne besede: znamka, relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke, industrijska lastnina, kršitev znamke, podobnost in verjetnost zmede, nelojalna konkurenca
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (22,14 MB)

4.
CERTIFIKACIJSKA ZNAMKA
Henrik Lutz, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti praktične posledice nove uredbe Evropske Unije, ki vpeljuje nov institut »certifikacijske znamke« v slovenski pravni prostor. Namen diplomske naloge je tudi prikazati izkušnje njene uporabe v tujih ureditvah in predvideti posledice uvedbe certifikacijske znamke v Sloveniji. Delo analizira ureditev in uporabo certifikacijske znamke v ZDA, ter jo primerja z ureditvijo v pravu EU. Podrobneje bo predstavljena certifikacijska znamka EU. Izpostavljena je njena definicija in je primerjana z definicijo certifikacijske znamke, kot je urejena v ZDA, saj se ti bistveno razlikujeta.
Ključne besede: certifikacijska znamka, certifikacijska znamka Evropske Unije, pravo blagovnih znamk, kolektivna znamka, geografska označba, znak, industrijska lastnina, intelektualna lastnina, blago in storitve, shema kakovosti
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
RAZVELJAVITEV ZNAMKE ZARADI NEUPORABE - MED SPLOŠNIM INTERESOM IN INTERESOM IMETNIKA ZNAMKE
Sara Čuš Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: Znamke so, kot ena izmed pravic industrijske lastnine, v gospodarskem smislu zelo pomembne, saj se potrošniki in drugi uporabniki pri nakupu blaga ali storitev pogosto ozirajo na znamke. Njihova osnovna funkcija je razlikovanje med istovrstnim ali podobnim blagom oziroma storitvami različnih tržnih subjektov. Znamka imetniku zagotavlja izključno pravico njene uporabe, zato je za imetnike zelo pomembno, da teh pravic ne izgubijo. Zakonodaja v 120. členu ZIL-1 glede znamk implicitno določa »obveznost« imetnika registrirane znamke, da navedeno znamko uporablja resno in dejansko, sicer se lahko na zahtevo zainteresirane osebe razveljavi. Diplomska naloga analizira pravila v zvezi z razveljavitvijo znamke kot posledico njene neuporabe v gospodarskem prometu in pojasnjuje pojem resne in dejanske uporabe znamke (genuine use), cilje zahteve po uporabi znamke, razloge in pogoje za razveljavitev znamke zaradi neuporabe, postopek razveljavitve ter navedbo pravnih učinkov razveljavitve znamke. Posamezni instituti so pojasnjeni z vsebinsko analizo ob sprotnem navajanju domače sodne prakse, sodne prakse Sodišča EU in odločb UUNT.
Ključne besede: znamka, blago in storitve, industrijska lastnina, razveljavitev znamke, resna in dejanska uporaba, upravičeni razlogi neuporabe, imetnik znamke, splošni interes, zainteresirana oseba
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 909; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (479,40 KB)

6.
ZNAMKA UGLEDA IN NOTORNA ZNAMKA - PODOBNOSTI IN RAZLIKE
Maja Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava blagovne znamke kot eno izmed pomembnih pravic industrijske lastnine s podrobnejšo analizo znamke ugleda in notorne znamke, ki ju pod skupnim imenom opredeljujemo kot znani znamki. Teorija je na področju prava znamk precej pestra; obstaja veliko pravnih aktov, ki pa si med seboj niso usklajeni, kar vodi do različnih interpretacij. V diplomskem delu so ti akti predstavljen v luči znanih znamk. Ugotavljamo, da sta si znani znamki kljub svoji očitni podobnosti precej različni. Najpomembnejša razlika je v pragu poznavanja obeh znamk. Za notorno znamko naj bi se namreč po interpretaciji generalnega pravobranilca, v zadevi Sodišča EU, zahteval višji prag poznavanja kot za znamko ugleda. Znamki sta si različni tudi glede varstva. Prvič, v smislu zahteve po registraciji prejšnje znamke, ter drugič, v smislu, katerim znamkam se glede na lastnosti blaga in storitev nudi razširjeno varstvo. Razlika pa obstoji tudi v pridobitvi statusa znane znamke. Skozi študij različnih določb, ki zadevajo blagovne znamke, je le malo tistih, ki jasno in določno opredeljujejo materijo, ki je predmet diplomskega dela. Prav zaradi slednjega je v diplomskem delu obilo analiz in presumpcij, v prihodnosti pa je glede na aktualnost pričakovati več pravil, predvsem v sodni praksi.
Ključne besede: pravo industrijske lastnine, industrijska lastnina, znamka, znamka ugleda, notorna znamka, ugled, nedvomna znanost, znane znamke
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1382; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (609,75 KB)

7.
ZAVRNITEV REGISTRACIJE ZNAMKE IZ RAZLOGA PODOBNOSTI
Mateja Pehar, 2014, diplomsko delo

Opis: Znamke so ena izmed pravic industrijske lastnine, katere osnovna funkcija je razlikovanje med istovrstnim ali podobnim blagom oziroma storitvami različnih tržnih subjektov. Kot znamka se sme registrirati znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. V diplomski nalogi bo pisano o podobnosti znamk po pravilu podobnosti, kot izhaja iz enega izmed relativnih razlogov za zavrnitev (lahko tudi kršitev) registracije znamk (točka b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini). V prvem delu diplomske naloge bo pojasnjen potek registracije znamke, pravna sredstva imetnikov znamk ter splošen opis relativnih razlogov za zavrnitev registracije. V drugem – obširnejšem delu naloge pa gre za podrobnejši opis in razčlenitev pravila podobnosti na posamezne institute. Presoja obstoja verjetnosti zmede, ki vključuje tudi verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko, je odvisna od splošne ocene več soodvisnih dejavnikov. Ti vključujejo: podobnost znakov, podobnost blaga in storitev, razlikovalne in dominantne elemente nasprotujočih si znakov, razlikovalni učinek prejšnje znamke in upoštevno javnost. Prvi korak pri ocenjevanju ali obstaja verjetnost zmede je vzpostavitev teh petih dejavnikov, drugi korak pa je ugotovitev njihovega pomena. Omenjeni instituti bodo v nalogi pojasnjeni z vsebinsko analizo ob sprotnem navajanju sodne prakse slovenskega Upravnega sodišča, Splošnega sodišča, Sodišča EU in UUNT.
Ključne besede: znamka, znak, blago in storitve, relativni razlogi za zavrnitev registracije, industrijska lastnina, podobnost, zmeda v javnosti, upoštevna javnost, razlikovalni učinek prejšnje znamke, dominantni element znamke
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1608; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
PRIMERJALNO-PRAVNI PRIKAZ POGLAVITNIH ZNAČILNOSTI ZAŠČITE PATENTA IN VARTSVA POSLOVNE SKRIVNOSTI V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V AVSTRIJI
Jerneja Kure Zupančič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja primerjalno-pravni prikaz poglavitnih značilnosti zaščite patenta in varstva poslovne skrivnosti v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Končna splošna ugotovitev predelane literature in virov je, da je na obeh področjih obravnavanih držav več podobnosti kot razlik. Obenem naloga predstavi tudi razmerje med področjema prava intelektualne lastnine / prava industrijske lastnine in konkurenčnega prava / prava nelojalne konkurence. Pravni teoretiki so različnega mnenja, vendar na splošno povezava med obema področjema obstaja. Sledi obravnava dileme, v kateri se ukvarjamo z vprašanjem, kateri mehanizem zaščite je boljši, patent ali poslovna skrivnost. Poudariti je potrebno, da ni mogoče določiti, kateri institut je primerneje uporabiti, saj je za vsak konkreten primer lahko boljši oziroma učinkovitejši drug mehanizem zaščite. Glede na situacijo mora vsak izumitelj pretehtati pozitivne in negativne strani zaščite in se nato odločiti za primernejšo zaščito oziroma varstvo. Na podlagi predelane teorije sledi praktično delo v obliki ankete; Patent ali poslovna skrivnost v slovenskih podjetjih. Z anketo želimo pridobiti čim več različnih podatkov, tako o inovativnosti podjetij, številu patentov, razlogov za odločitev za en ali drug mehanizem zaščite, ovirah in pozitivnih lastnostih patenta ali poslovne skrivnosti. Zanimali so nas tudi podatki o internih aktih, določbah v pogodbi o zaposlitvi in pogodbah o ne razkrivanju informacij, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti itd. Kljub slabi odzivnosti slovenskih podjetij vseeno lahko ugotovimo, da so rezultati primerljivi z že opravljeno, obsežnejšo raziskavo področja intelektualne lastnine v Sloveniji.
Ključne besede: Patent, poslovna skrivnost, industrijska lastnina, nelojalna konkurenca, Slovenija, Avstrija, Hrvaška.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 1464; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Zaščita blagovne znamke : diplomsko delo
Nataša Štante, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: marketing, blagovne znamke, zaščita, industrijska lastnina
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 2136; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (485,24 KB)

10.
ANALIZA STANJA NA PODROČJU UPRAVLJANJA S PRAVICAMI INDUSTRIJSKE LASTNINE NA UNIVERZI V MARIBORU IN PRIMERJAVA Z NEKATERIMI INOVACIJSKO NAJRAZVITEJŠIMI AKADEMSKIMI OKOLJI
Alen Draganović, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomske naloge smo ugotovili, kako pomembne so raziskave in razvoj na univerzi in kakšno gospodarsko korist je možno pridobiti s prenosom industrijske lastnine. Ugotovili smo tudi, da je potrebna boljša osveščenost, razumevanje in spoštovanje industrijske lastnine in da lahko s poučevanjem študentov o podjetniškem vedenju in spretnostih veliko prispevamo k oblikovanju podjetniško naravnane družbe. Prenos tehnologij iz univerze v gospodarstvo je velik posel v Združenih državah Amerike. V nasprotju z ameriškim sistemom se univerzitetno patentiranje v Evropi zdi omejen pojav. Pri raziskovanju področja prenosa industrijske lastnine so določene analize pokazale, da pisarne za prenos tehnologij v Evropi ne sklepajo manjšega števila licenčnih pogodb kot pisarne v ZDA. Vendar pa ustvarijo precej manj prihodkov od licenčnin. Pisarne v ZDA naj bi imele zaposlene ljudi, ki so bolj izkušeni na področju komercializacije izumov in so bolj fleksibilni pri upravljanju s proračunskimi srdstvi pisarn za prenos tehnologij. Na Univerzi v Mariboru prenos znanja in tehnologij v gospodarsko prakso še ni na zadovoljivem nivoju. Vendar obstajajo mehanizmi inovacijskega okolja na Univerzi v Mariboru, ki predstavljajo dobre temelje za razvoj na tem področju v prihodnosti. Najpomembneje je, da univerza še naprej vzpostavlja aktivno in motivacijsko okolje, ki bo študente, profesorje, raziskovalce in podjetja spodbujalo k razmisleku in akciji na področju prenosa znanja in tehnologij.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, inoviranje, industrijska lastnina, Zakon Bayh-Dole, Univerza Stanford, MIT, privilegij profesorjev, tretja misija, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1983; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici