Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ljudje konopljo uporabljajo že več tisoč let, v zadnjih 100 letih pa njen pravni status odpira mnoge debate in doživlja velike spremembe. Čeprav je kot rastlina zelo vsestransko uporabna, njeni dolgotrajni učinki na zdravje ljudi še vedno niso popolnoma raziskani, kar vzbuja negotovost pri zakonodajalcih po vsem svetu. Ker pa nekatere raziskave kažejo na določeno korist, se države postopoma odločajo za legalizacijo in regulacijo konoplje v medicinske in rekreacijske namene, pri čemer imajo močan vpliv tudi politične in gospodarske unije, kot je EU, ter zvezne unije, kot so ZDA. Slovenija spada med države, ki še niso popolnoma legalizirale konoplje. Dovoljeno je industrijsko pridelovanje konoplje, glede medicinske in rekreacijske uporabe pa smo še vedno v vmesni coni, kjer dovoljujemo uporabo izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo manj kot 0,3 % THC. Izdelki, ki vsebujejo več THC-ja, pa so označeni kot droge. Tako je v medicinske namene mogoče dostopati do določenih zdravil, ki vsebujejo konopljo, rekreacijska uporaba pa je prepovedana in je zanjo predviden tudi kazenski pregon, čeprav je skozi sodno prakso mogoče zaslediti toleranco, v kolikor ne gre za večjo zlorabo. EU na slovensko zakonodajo vpliva precej zmerno. Največji vpliv ima na področju pridelovanja industrijske konoplje ter pri ohranjanju prostega pretoka blaga, na preostalih področjih, ki so v njeni pristojnosti, pa daje okvirne smernice, na podlagi katerih države članice same sprejmejo zakonodajo, ki je lahko tudi strožja. Nevada je zvezna država ZDA, ki dovoljuje gojenje in uporabo konoplje v industrijske namene, prav tako pa je legalizirala konopljo v medicinske in rekreacijske namene in ob tem ustanovila organe, ki so pristojni samo za pravno regulacijo konoplje. Kljub legalizaciji vseeno obstaja možnost kazenskega pregona, v kolikor posamezniki to izkoriščajo ali jo uporabljajo v javnosti, pred upravljanjem vozila ipd. ZDA kot federacija pri sami legalizaciji konoplje niso imele večjega vpliva. Večji problem predstavlja to, da na federalni ravni konoplja še vedno spada na Seznam 1 prepovedanih substanc, kar otežuje finančno poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s konopljo, onemogoča trgovanje med zveznimi državami ter, zaradi morebitnega kazenskega pregona s strani federalnih organov, ustvarja negotovost za prebivalce.
Ključne besede: industrijska konoplja, marihuana, legalizacija konoplje, uporaba konoplje v medicinske in rekreacijske namene, legalnost gojenja konoplje
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: V magistrskem delu je na podlagi pregledanih člankov in laboratorijskih preiskav predstavljena raziskava konoplje, konopljinega betona, izdelanih receptur apnenega konopljinega betona in materialov, ki ga sestavljajo. Raziskali smo fizikalne, mehanske in trajnostne lastnosti konopljinega betona in pripravljenih receptur apnenih konopljinih betonov z dodatki granulirane plavžne žlindre in portlandskega cementa 42,5 N, z vsebnostjo 5 % mase konopljinega pezdirja namesto agregata (zrnavosti 0/4 mm). Ugotovili smo, da na lastnosti konopljinega betona v otrdelem stanju vplivajo obdelava in sorta industrijske konoplje ter vrste uporabljenih veziv. Na otrdelih pripravljenih vzorcih smo opravili preiskave tlačnih in upogibnih nateznih trdnosti, od katerih so v obeh primerih najboljše rezultate dali vzorci z dodatkom portlandskega cementa in najslabše tisti z dodatkom mlete granulirane plavžne žlindre. Preverjali smo protimikrobno učinkovitost pripravljenih vzorcev v otrdelem stanju, kjer sta cono inhibicije razvila vzorca z dodatkom deleža cementa in dodatkom cementa skupaj z žlindro v vezivu. Od pripravljenih receptur je TGA/DSC pokazala, da ima največji masni delež CaCO3 in najmanjši masni delež Ca(OH)2 vzorec z dodatkom cementa. Ugotovili smo, da so cene konopljinih betonov v Evropi redko dostopne, močno variirajo zaradi različnih sestav in načina vgrajevanja in so posledično težko primerljive. Primerjava raziskav LCA pri različnih parametrih je dokazala, da je konopljin beton, sestavljen iz konopljinega pezdirja, veziva in vode, v svojem življenjskem ciklu ogljično negativen. Konopljin beton, ki ne vsebuje kamnitega agregata, je primeren za uporabo v Sloveniji, saj obstaja iz njega že več zgrajenih objektov, kot tudi podjetje, ki se ukvarja z gradnjo s konopljinim betonom.
Ključne besede: konopljin beton, industrijska konoplja, analiza življenjskega cikla konopljinega betona
Objavljeno v DKUM: 25.11.2022; Ogledov: 720; Prenosov: 106
Celotno besedilo (6,41 MB)

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je zdravilna rastlina s poreklom iz Srednje Azije, ki človeštvo spremlja že več tisoč let. V zadnjem času vzbuja pozornost zaradi številnih aplikacij. Konopljino steblo se uporablja kot vir vlaken za gradbeno, papirno, tekstilno in avtomobilsko industrijo, semena konoplje v živilski industriji za pridobivanje konopljinega olja, listi in cvetovi konoplje pa kot vir bioaktivnih sestavin. Danes je vse večji trend uporabe industrijske konoplje v farmacevtske namene. Sorte konoplje Cannabis Sativa L. vsebujejo nizke ravni Δ9-tetrahidrokanabinola (THC) in se lahko uporabljajo za proizvodnjo terapevtskih izvlečkov, bogatih s kanabidiolom (CBD), ki ima širok razpon farmacevtskih učinkov na človeka z izjemnim medicinskim potencialom pri nevroloških boleznih in protitumorskih aplikacijah. V magistrskem delu smo pridobili izvlečke različnih delov industrijske konoplje in raziskali njihove možne inhibicijske učinke na rakaste celice. S sejalnim postopkom industrijske konoplje smo pridobili sedem frakcij materiala iz različnih delov rastlin, jih ekstrahirali z uporabo ultrazvočne in superkritične ekstrakcije ter nato dekarboksilirali. Za izolacijo olja iz frakcije, ki je vsebovala semena konoplje, smo uporabili destilacijo z vodno paro po Clevengerju. Z UV-spektrofotometrijo smo v dobljenih ekstraktih spremljali deleže bioaktivnih komponent v posameznih frakcijah. Analizirali smo vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in proantocianidinov. Za pridobljene produkte po ekstrakciji smo izvedli LC-MS/MS analizo. Določeni so bili kanabinoidi CBD, CBDA, CBGA, CBC, CBN, THC in THCA. Nazadnje smo preverili učinek ekstraktov na celice človeškega melanoma (WM-266-4) in na podlagi vidnega preskoka oblike celic uspeli določiti mejno koncentracijo, potrebno za zaviranje nadaljnje delitve rakavih celic (c = 0,001 mg/ml). Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen iz najbolj fine frakcije sejanja (konopljin prah), veliko bogatejši z biološko aktivnimi komponentami kot ekstrakt frakcije bolj grobega mletja (konopljina stebla). Ekstrakti materiala z višjo vsebnostjo kanabinoidov so pokazali večjo inhibicijo rakastih celic kot ekstrakti materiala z nižjo vsebnostjo kanabinoidov. Predpostavljamo, da je visok delež kanabinoidov v izvlečkih bistven za inhibicijo metabolne aktivnosti rakastih celic. Z magistrskim delom smo potrdili, da ima sejanje konoplje pomembno vlogo pri pridobivanju kakovostnega ekstrakta. Opazna je bistvena razlika, predvsem pri vsebnosti CBD-komponente. S sejanjem lahko natančneje določimo, kateri del materiala bomo ekstrahirali, in posledično zmanjšamo porabo topila ter s tem količino odpadkov pri predelavi.
Ključne besede: industrijska konoplja, kanabinoidi, CBD, WM-266-4 celice, sejanje.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 1032; Prenosov: 225
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Diplomsko delo ugotavlja vpliv termične obdelave rastline pred ekstrakcijo in termične obdelave ekstrakta, na pretvorbo kanabidiolne kisline - CBDA v kanabidiol - CBD. Namen je bil določiti, katera od dveh metod dela, privede do kakovostnejšega produkta oziroma večjega deleža CBD. V sklopu diplomskega dela smo uporabili metodo ultrazvočne ekstrakcije z uporabo topila izopropanola. Ekstrakt se je pridobil iz zmlete posušene industrijske konoplje. Temperaturna dekarboksilacije kanabidiolne kisline je bila pri 130 °C. Dobljen produkt v obliki konopljinega ekstrakta se je analiziral z metodo HPLC-MS. Rezultati analiz povedo, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Segrevanje ekstrakta povzroči 16-krat večjo pretvorbo CBDA v CBD in tako 12 % višjo končno koncentracijo CBD. Z raziskavo smo dokazali, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Tako smo dobili produkt višje kakovosti.
Ključne besede: Industrijska konoplja, konopljin ekstrakt, ekstrakcija komponent, kanabinoidi, pretvorba CBDA v CBD, dekarboksilacija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2020; Ogledov: 1551; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnavo predelavo kombajna Mercator 50 za žetev industrijske konoplje. Izvedene so bile analize statističnih podatkov o razpršenosti površin industrijske konoplje v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev je bil izbran tip kombajna, ki je najprimernejši za slovenske kmetijstvo. Izvedeni sta bili dve predelavi. Predelan je bil mlatilni greben, s čimer je bila povečana delovna višina. Izvedena je bila tudi predelava mlatilne kletke, ki je zmanjšala možnost preobremenitve kombajna. Izvedeni sta bili dve žetvi na katerih so bile izboljšave tudi ovrednotene.
Ključne besede: industrijska konoplja, kombajn, kmetijstvo, Slovenija, Claas, Mercator
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1278; Prenosov: 129
Celotno besedilo (4,65 MB)