SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
INDUSTRIJSKA KONOPLJA (Cannabis sativa L. ssp. sativa) V SLOVENIJI IN PO SVETU
Meta Medved, 2012, diplomsko delo

Opis: Gojenje industrijske konoplje (Cannabis sativa L. ssp. sativa) ima v Sloveniji in po svetu še vedno negativen prizvok. Razlog za to je sorodnost te rastline z indijsko konopljo (Cannabis sativa L. ssp. indica), ki se vzgaja za pridobivanje droge. To se odraža tudi v zakonodaji, ki nekaterim državam prepoveduje, drugim pa omejuje gojenje konoplje. Namen te raziskave je predstaviti uporabnost in dobičkonosnost pri pridelavi konoplje, ter preveriti vpliv pojavnosti droge, indijske konoplje na pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji in po svetu. V analizi so Slovenija, njene sosednje države, ter pomembne države za gojenje konoplje v Evropi in po svetu. Podatki, pridobljeni iz različnih statističnih virov, predstavljajo stanje leta 2010. V svetu je največja pridelovalka industrijske konoplje Kitajska, največje količine zasega indijske konoplje pa beleži Mehika. Tehnika pridelave konoplje je okolju prijazna in s tem primerna v ekološkem kmetijstvu. Konoplja je s svojo vsestransko rabo uporabna in zaželena v vrvarski, papirni in avtomobilski industriji, gradbeništvu, za prehranske in kozmetične namene ter v zdravstvu. Prihodek po hektarju pridelovalne površine se giblje med 1400 in 1700 evri letno, kar je do pet-krat več, kot za koruzo. Vedno večja razširjenost drog in naraščanje odvisnikov od trdih drog po vsem svetu, nakazujeta na indirekten vpliv indijske na pridelavo industrijske konoplje, v Sloveniji in po svetu.
Ključne besede: industrijska konoplja, alternativna poljščina, uporabnost, pridelava
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 2868; Prenosov: 1012
.pdf Polno besedilo (604,78 KB)

2.
Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sergeja Kos, 2012, diplomsko delo

Opis: Podatki o obstoju konoplje segajo daleč v zgodovino, še danes pa je to rastlina, ki dviguje veliko prahu. V diplomskem delu smo navedli dejstva o konoplji, osredotočili pa smo se predvsem na problem, ki je zajemal razlikovanje med stališči različnih starostnih generacij. S pomočjo anketnega vprašalnika smo anketirali 226 udeležencev raziskave. Ugotovili smo, da so do konoplje najbolj kritični anketiranci, ki so starejši od 40 let, sledijo pa jim anketiranci, mlajši od 18 let. V okviru problematike smo raziskovali tudi povezavo med dolgotrajno uporabo kanabisa in razvojem duševnih bolezni. To povezavo smo potrdili, saj je več avtorjev navedlo razvoj anksioznosti, depresije, psihoz, shizofrenije, preganjavice in sindroma odvisnosti od marihuane. Na drugi strani smo potrdili pozitivne učinke kanabisa na določena bolezenska stanja. Mednje štejemo rakasta obolenja, bolezen oči, imenovana glavkom, ter slabost in bruhanje pri bolnikih z AIDS-om ali anoreksijo. Potrjena je tudi uporaba za blaženje bolečin in krčev ter simptomov multiple skleroze. Pri uporabi v medicinske namene so vprašljivi stranski učinki, ki so lahko nepredvidljivi, saj se pri vsaki osebi ob zaužitju indijske konoplje pojavljajo nekoliko drugačni občutki. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature primerjali tudi škodljivost kanabisa, tobaka in alkohola za zdravje. Skozi raziskave smo zavrgli našo predhodno predpostavko, da so prepovedani produkti kanabisa bolj škodljivi od dveh dovoljenih drog. Znanstveniki so v letu 2007 zahtevali novo rangiranje 20 najpogostejših drog glede na škodljivost za zdravje. Alkohol se je znašel na zaskrbljujočem 5. mestu, tobak na 7., kanabis pa na 11. mestu. Glede na ugotovitve Evropskega centra za droge in odvisnost ima prekomerno uživanje alkohola mnogo hujše posledice, kot so ciroza jeter, prekomerni odmerek, nasilje in samomorilnost, prometne nesreče, učinek na zarodek in podobno. Posledice uživanja kanabisa so hujše od alkohola le pri potencialnih bolezni dihal, tobak pa je bolj škodljiv glede kardioloških bolezni in različnih oblik rakavih obolenj. Možnosti za razvoj odvisnosti so navedene kot velike pri pogosti uporabi vsake izmed preučevanih snovi.
Ključne besede: konoplja, industrijska konoplja, indijska konoplja, pridelovanje, legalizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 1031; Prenosov: 442
.pdf Polno besedilo (362,27 KB)

3.
Konoplja kot legalni in ilegalni produkt : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jan Hočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Konoplja je ena najstarejših kultiviranih in vsestranskih rastlin. Že v preteklosti so jo uporabljali za pridobivanje vlaken, kot gradbeni material, v medicinske namene in tudi za kajenje. Zaradi vrst, ki vsebujejo psihoaktivne substance, kot je THC, so jo danes v mnogih državah prepovedali. Zelo veliko ljudi ob omembi konoplje pomisli na prepovedano drogo, in ravno zato so zraven legalnih produktov konoplje v nalogi predstavljeni tudi ilegalni — marihuana. Legalna pridelava konoplje pomeni predvsem industrijsko pridelavo te rastline. Industrijska konoplja obsega več vrst, mora pa ustrezati normam glede vsebnosti ključne psihoaktivne snovi, da zadosti strogim omejitvam. V Sloveniji je za industrijske namene največja dovoljena vsebnost THC-ja omejena na 0,2 %. Konoplja ima širok spekter možnosti predelave, in vedno več konopljinih izdelkov prodira na naše trge. Konoplja, ki se uporablja v zdravstvu, ima takšne značilnosti kot tista, ki se uporablja v nemedicinske namene in je v Sloveniji prepovedana. Starejši dokazi pa kažejo, da so konopljo uporabljali v medicinske namene že v starem Egiptu. Konoplja, ki ni namenjena medicinski uporabi, ima predvsem namen omamljanja in njena pridelava, nakup, prodaja so povezani s kriminaliteto. Zakonodaja v Sloveniji uvršča konopljo v najvišjo skupino prepovedanih drog, kar pomeni, da je nevarna za ljudi zaradi posledic, ki jih povzroča, in ni dovoljena za medicinsko uporabo. Zakonodaje se med različnimi evropskimi državami razlikujejo. Različni avtorji pišejo o legalizaciji kot o premiku v pozitivno smer, saj naj bi zmanjšala število kaznivih dejanj in prinesla dobiček državi.
Ključne besede: konoplja, legalizacija, industrijska konoplja, medicinska konoplja, diplomske naloge
Objavljeno: 18.03.2013; Ogledov: 1211; Prenosov: 685
.pdf Polno besedilo (816,77 KB)

4.
Ocena politike pregona konoplje v Republiki Sloveniji, Kraljevini Nizozemski in Združenih državah Amerike : diplomsko delo univerzitetnega študija
Andrej Valenčak, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtor predstavi konopljo najprej kot rastlino in v nadaljevanju kot prepovedano drogo. Omenjena je njena več tisočletna zgodovina in povezanost s človekom, prikazana njena široka uporabnost v industriji in prehrani, nekaj besed pa avtor nameni visoki medicinski vrednosti omenjene rastline. V nadaljevanju avtor predstavi konopljo kot prepovedano drogo, pri čem prikaže njeno izredno visoko razširjenost, učinke ter posledice uporabe. Predstavljen je tudi odnos Republike Slovenije do konoplje, kjer je opisana področna zakonska regulativa ter delo policije pri odkrivanju in preiskovanju kršitev zakona s področja drog. Na koncu teoretičnega dela se avtor podrobno ukvarja z različnimi pristopi do urejanja problematike drog in prikaže politiko Združenih držav Amerike kot predstavnice najstrožjega modela, politiko Kraljevine Nizozemske kot predstavnice liberalnega modela ter politiko Republike Slovenije kot predstavnice mešanega modela obravnave prepovedanih drog. V empiričnem delu avtor analizira in predstavi podatke, zbrane iz nacionalnih poročil omenjenih držav in njihovih pristojnih institucij s področja drog. Prvi del raziskovanja je namenjen ugotavljanju dejanskega stanja na področju drog v Republiki Sloveniji, Združenih državah Amerike ter v Kraljevini Nizozemski in avtor že tu dobi prve vtise o uspešnosti različnih strategij držav. Pri delu se osredotoči predvsem na razširjenost uporabe marihuane med splošnim prebivalstvom in mlado populacijo, zdravstvene težave in smrtnost, povezano z uporabo drog, ter na kriminaliteto s področja prepovedanih drog. V nadaljevanju raziskovalnega dela avtor dobljene rezultate med državami primerja in tako pride do zaključnih ugotovitev, kateri pristop do urejanja problematike prepovedanih drog je na določenem segmentu najbolj učinkovit in primeren. Na podlagi dobljenih rezultatov avtor uspe potrditi hipotezo in zaključi z ugotovitvijo, da je toleranten odnos do marihuane najbolj primeren način obravnavanja te droge.
Ključne besede: konoplja, industrijska konoplja, medicinska konoplja, droge, politika do drog, Slovenija, Nizozemska, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 821; Prenosov: 259
.pdf Polno besedilo (446,26 KB)

5.
TRŽNE DIMENZIJE INDUSTRIJSKE KONOPLJE
Matija Hercog, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o industrijski konoplji. Natančneje o rastlini sami, pridelku, zgodovini, možnosti uporabe/ predelave, kakor tudi o tržnih dimenzijah. V diplomski nalogi sta tudi dve martketinški analizi SWOT in PEST.
Ključne besede: Industrijska konoplja, SWOT, PEST
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 768; Prenosov: 272
.pdf Polno besedilo (4,13 MB)

6.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 980; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

7.
8.
Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim
Jure Bajec, 2016, diplomsko delo

Opis: Človek s pridom izkorišča mnoge naravne danosti. V diplomskem delu se osredotočamo na eno izmed teh danosti – konopljo, ki jo kot družba obravnavamo na prav poseben način. Na spisku prepovedanih drog jo imajo praktično povsod, saj kot taka predstavlja določena tveganja. Omamljanje s konopljo samo po sebi morda ni najbolj moralno upravičeno, vendar ima konoplja tudi druge namene, ki so ekonomsko in moralno utemeljeni. Iz nje je mogoče izdelovati raznovrstne izdelke, vse bolj perspektivna pa je tudi v medicini. Države in njihove politike do prepovedanih drog stopajo po relativno neznanem terenu, na poti pa jim stojijo veliki varnostni izzivi. Na eni strani se zavedamo, da so prepovedane droge povezane z mnogimi težavami, na drugi strani pa prepoznamo določene prednosti, ki jih želimo celovito izkoristiti, seveda s čim manjšimi nezaželenimi posledicami takšnega početja. Področje prepovedanih drog različne države različno obravnavajo, dokaj osrednjo vlogo pa je v dvajsetem stoletju imela Organizacija združenih narodov (OZN). Prve politike do prepovedanih drog niso prinesle želenih rezultatov, privedle so celo do nekaterih resnih in nezaželenih posledic. Danes zaradi tega prihaja do sprememb pri reševanju problematike drog. Države se poslužujejo ukrepov, kot sta nudenje pomoči odvisnikom namesto kaznovanja in omogočanje uživanja manj nevarnih drog, ti ukrepi pa so postregli z zanimivimi rezultati o kriminaliteti v povezavi z drogami, o razširjenosti uporabe kanabisa in o prometni varnosti.
Ključne besede: droge, konoplja, medicinska konoplja, industrijska konoplja, indijska konoplja, pridelovanje, politika do drog, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (817,19 KB)

9.
Konstrukcija krojev in virtualne simulacije oblačil iz konoplje
Ana Kožuh, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati industrijsko konopljo kot tekstilni material, oblikovati kolekcijo oblačil iz konoplje, konstruirati njihove kroje in oblačila prikazati s pomočjo virtualne simulacije ter s pomočjo spletnega vprašalnika na eni strani seznaniti širšo množico ljudi s prednostmi konopljinih oblačil ter na drugi ugotoviti njihove navade nakupovanja oblačil in poznavanje oblačil iz konoplje. Oblikovana kolekcija, ki jo zaznamujeta brezčasnost in udobje, sestoji iz treh ženskih in treh moških kosov oblačil. Na podlagi konstrukcijskih skic, izrisanih s programom CorelDRAW, je izvedeno konstruiranje krojev s programsko opremo OptiTex PDS. V istem programu je izvedena virtualna simulacija kolekcije oblačil iz konoplje na parametričnem 3D telesnem modelu. Za lažjo predstavo o nošenju konopljinih oblačil in njihovem kombiniranju z drugimi oblačili je posamezen kos predstavljen še grafično. S pomočjo programov Adobe Illustrator in Adobe Photoshop so izrisane skice konopljinih oblačil z modnimi dodatki. Za vsak oblikovan kos oblačila iz kolekcije so izdelani primeri treh oblačilnih videzov nošenja konopljinih oblačil. Rezultati ankete so pokazali, da večina anketirancev pozna oblačila iz konoplje in si jih v bodoče želi nositi. Sedaj kupujejo oblačila pogosto, vendar jih nosijo več let, ob nakupu pa večina preverja tudi sestavo materialov. Oblačila kupujejo po razmeroma nizki ceni, vendar so za ekološka oblačila pripravljeni odšteti malo več.
Ključne besede: oblačila, industrijska konoplja, konstruiranje krojev, virtualna simulacija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 246; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (3,94 MB)

10.
UGOTAVLJANJE STALIŠČ DO INDUSTRIJSKE KONOPLJE IN DO IZDELKOV IZ INDUSTRIJSKE KONOPLJE
Kaja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Obstaja rek »raste kot konoplja«. In res je tako. Industrijska konoplja je nezahtevna, za rast ne potrebuje posebnih pogojev in je izredno donosna. Uporabimo lahko prav vsak del te rastline. Nekateri izkoriščajo njeno uporabnost, drugi ne. So posamezniki, ki imajo negativna ali pozitivna stališča o tej rastlini. Domnevamo, da ljudje premalo vedo o industrijski konoplji. Potrebno bi bilo ozaveščanje, informiranje in vzpodbuda za vpeljevanje industrijske konoplje v uporabo. Po eni strani se nekateri izogibajo in otepajo industrijske konoplje in izdelkov iz nje, po drugi strani pa je povpraševanje po industrijski konoplji in izdelkih iz nje večje od ponudbe trga. Industrijska konoplja je vir, ki še ni dodobra izkoriščen. Predstavlja tržni potencial. Lahko bi poživila slovensko podeželje. Kmetije bi lahko zaživele, odprla bi se nova delovna mesta. Zaradi vsestranskosti in obetavnosti industrijske konoplje smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo stališča do industrijske konoplje in do izdelkov iz industrijske konoplje. Takšnih raziskav je malo. Lahko pa pripomorejo k boljšemu izkoristku tržnega potenciala te rastline. V teoretičnem delu magistrske naloge se osredotočamo na industrijsko konopljo, na izdelke iz industrijske konoplje, zgodovino njene uporabe in kako je z njo danes. Predstavljena je tudi ponudba izdelkov iz industrijske konoplje na tujem in slovenskem tržišču. V nadaljevanju je predstavljena definicija stališč, komponente stališč in njihova funkcija ter kako se merijo. V drugem delu magistrske naloge sledi empirična raziskava stališč do industrijske konoplje in do izdelkov iz industrijske konoplje. V tem delu smo za raziskavo uporabili intervju z enim izmed ponudnikov izdelkov iz industrijske konoplje iz Ljutomera. Z intervjujem smo pridobili informacije tudi »iz prve roke«. S pomočjo anket smo raziskali stališča do industrijske konoplje in do izdelkov iz industrijske konoplje. Intervjuvali smo 100 posameznikov, ki smo jih ločili na mlajšo in starejšo populacijo. S pomočjo programa SPSS smo rezultate anketiranja prikazali z opisno statistiko in s t-testi za neodvisna vzorca. Rezultati raziskave kažejo, da so stališča posameznikov do industrijske konoplje in do izdelkov iz nje pozitivna. Posamezniki so slišali za to rastlino. Nekateri jo poznajo bolj, nekateri manj. Res pa je, da bi bilo potrebno več informiranja o tej rastlini in njeni uporabnosti. K večji uporabi industrijske konoplje bi pripomogla boljša dostopnost, pestrost ponudbe, ugodna cena izdelkov, nenehno informiranje in srečevanje z izdelki iz industrijske konoplje.
Ključne besede: konoplja, industrijska konoplja, izdelki, stališča
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 275; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici