| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje premogovniške dediščine v turizem : primer Hrastnika : primer Hrastnika
Nina Mešiček, 2022, diplomsko delo

Opis: Premogovništvo je v Hrastniku pustilo močan pečat, z zaprtjem premogovnika in odkupom premogovniških objektov s strani Občine Hrastnik se je pojavila nova priložnost za rabo teh objektov. Ena izmed možnosti rabe je tudi vključevanje v turizem, zavzemanja za le-to so vidna tudi s strani občine. V diplomskem delu smo opredelili industrijsko, rudarsko in premogovniško dediščino ter njihovo vključevanje v turizem. Predstavili smo dobre prakse vključevanja premogovniške dediščine v turistično ponudbo, nato smo se osredotočili na Hrastnik ter predstavili njegovo dediščino in turistično ponudbo, opisali zgodovino premogovništva in premogovniške objekte, ki so na voljo za turistično rabo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, kjer smo skozi polstrukturirane intervjuje zbrali informacije, ki so nam pomagale pri odgovorih na naša raziskovalna vprašanja in nam nato koristile pri naših smernicah za vključevanje premogovniške dediščine v turistično ponudbo Hrastnika ter našem predlaganem integralnem turističnem produktu, ki je rezultat našega diplomskega dela.
Ključne besede: industrijska dediščina, rudarstvo, rudarska dediščina, premogovništvo, premogovniška dediščina, Hrastnik
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 775; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

2.
Revitalizacija območja Kolinska v Ljubljani
Eva Bajec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko območja nekdanje tovarne kavnih primesi Kolinska v Ljubljani. Območje se nahaja ob mestni vpadnici, Šmartinski cesti. Vsebuje objekte industrijske dediščine in skladiščne objekte, ki so ob selitvi proizvodnje v tujino popolnoma odslužili svojemu namenu. V teoretičnem delu je opisano zgodovinsko ozadje nastanka tovarniških kompleksov in industrijske arhitekture v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavljena zgodovina nekdanje tovarne Kolinske in njenih izdelkov. Narejene so urbanistične in arhitekturne analize obstoječega stanja območja, ki prikazujejo obširnost problematike in izpostavljajo kvalitete posameznih objektov. Rezultat magistrskega dela je idejna zasnova prenove največjega izmed skladišč v medgeneracijski center z umestitvijo mešanega programa, sestavljenega iz: dnevnega centra za otroke in starejše, kulinaričnega centra, ustvarjalnega centra in poslovnih prostorov. Hkrati predstavljamo drznejšo prenovo secesijskih objektov z umestitvijo kulturnega programa, muzeja prehrambene industrije Kolinska. Z umestitvijo novih programov, uporabo trajnostnih principov in prenovo posameznih objektov se območje revitalizira in postane kulturno medgeneracijsko središče lokalnega okolja.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, revitalizacija, prenova, Kolinska, prehrambena industrija, območje, medgeneracijsko središče, kulturno središče, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 20.04.2017; Ogledov: 3158; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (91,65 MB)

3.
PRENOVA JOŠTOVEGA MLINA V CELJU ARHITEKTURNA REANIMACIJA
Daša Funtek, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev idejne prenove Joštovega mlina v Celju, ki je redek primer tovrstne industrijske arhitekturne dediščine iz prve polovice 20. stoletja, s simbolne zgodovinske plati pa ga povezujemo z zapuščino Celjskih grofov. Rdeča nit naloge je odnos med starim in novim, kar se odraža tudi v samem prijemu arhitekturne prenove. Posledično se magistrsko delo dotika treh ključnih sklopov, ki narekujejo izhodišča za razmišljanje o reanimaciji Joštovega mlina; staro in novo v arhitekturi, prenova ter specifika industrijske arhitekture. Idejna rešitev reanimacije, zasnovana na podlagi teoretskih izhodišč in arhitekturnih analiz, se odziva na relacijo starega in novega na način, ki ohranja vse vredne dele stare stavbne strukture, novi pa jo z lastnim oblikovalskim pristopom dopolnjujejo. Novo se odmika od starega, močna konceptualna zasnova pa dodatno poudari značaj obstoječe stavbne mase. Opuščena industrijska arhitektura tako ne predstavlja več problema, temveč rešitev, ki skupaj z novimi arhitekturnimi intervencijami postane dodana vrednost.
Ključne besede: Joštov mlin, prenova, arhitekturna reanimacija, industrijska arhitektura, kulturna dediščina, staro, novo, Celje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 2543; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (16,20 MB)

4.
SONNEN KÖNIGIN - PRENOVA LADJEDELNICE BODAN V HOTELSKO - REKREATIVNI CENTER
Sanda Moharić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zapuščene industrijske strukture na območju Bodenskega jezera oziroma prenove nekdanje ladjedelnice Bodan v Kressbronnu na Bodenskem jezeru. Cilj je prestrukturiranje industrijskega kompleksa in območja v novi razvojni potencial, ki bo skozi programsko prenovo postalo novo središče lokalnega okolja. V teoretičnem delu so podane temeljne razvojne priložnosti industrijske dediščine, glede na varstvo le-te, zgodovinski razvoj ladjedelnice Bodan, v nadaljevanju magistrskega dela pa podajamo analize primerov dobre prakse, ki prikazujejo obširnost problematike, vrednost industrijskih območij in izvedbo dobrih praktičnih rešitev. Kot rezultat teoretičnih izhodišč in analiz širšega in ožjega območja je predstavljena radikalno transformirana arhitekturna zasnova nove programske ureditve nekdanje ladjedelnice Bodan, in sicer v hotelsko - rekreativni center Bodan.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, prenova, Kressbronn am Bodensee
Objavljeno v DKUM: 22.06.2015; Ogledov: 2148; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (171,00 MB)

5.
PRENOVA STARE TERMOELEKTRARNE VELENJE
Iva Pečnik, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Osrednja tema naloge je prenova objekta stare termoelektrarne v Velenju. Objekt je obravnavan z zgodovinskega vidika ter vidika varovanja in prenove industrijske arhitekturne dediščine. Analitični del obsega nekdanji in današnji pomen objekta za ožjo in širšo okolico, analizo lokacije, materialov in konstrukcije, opisno analizo zunanje arhitekturne pojavnosti in notranje razporeditve prostorov. Izpostavljen in vrednoten je že izdelan projekt prenove obravnavane elektrarne, ki predvideva umestitev novega programa - Fakulteto za energetiko z dejavnostjo inštituta za energetiko. V praktičnem delu je lastni projekt prenove usmerjen k revitalizaciji trenutno propadajoče termoelektrarne, ki bi kot center s kulturnim, izobraževalnim in kreativnim programom doprinesla k ekonomskemu in socialnemu razvoju Velenja ter se povezala z mestom in prebivalci.
Ključne besede: industrijska arhitektura, stara termoelektrarna Velenje, prenova, kulturna dediščina, kulturno-izobraževalno-kreativni center.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2013; Ogledov: 4093; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (103,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici