Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu je obravnavana problematika energetske učinkovitosti v energetsko intenzivni industriji, s poudarkom na hladni valjarni B3 podjetja Impol. V okviru raziskave so bili analizirani glavni porabniki električne energije, kot so pogoni valjev, hidravlični agregati, ventilacijski sistemi in pomožni mehanizmi, ki pomembno vplivajo na skupno porabo. Posebna pozornost je bila namenjena obdobjem nedejavnosti, ko določeni porabniki ostajajo vključeni kljub mirovanju proizvodnega procesa, kar vodi do nepotrebne rabe energije in povečane obrabe opreme. Na podlagi analiz je bila razvita idejna zasnova posebnega obratovalnega režima »malica«, ki omogoča avtomatski izklop izbranih porabnikov v času kratkotrajnih prekinitev procesa. Rešitev temelji na dopolnitvi obstoječega krmilnega sistema in vključuje programsko kodo za avtomatiziran nadzor stanj porabnikov. Testiranje je pokazalo, da režim omogoča merljive prihranke električne energije in stroškov, brez negativnega vpliva na zanesljivost proizvodnje. Diplomsko delo neposredno prispeva k praksi v podjetju, saj ponuja konkretno rešitev, ki jo je mogoče z minimalnimi prilagoditvami razširiti tudi na druge valjarne v obratu. Poleg tega predstavlja izhodišče za nadaljnje izboljšave, kot so širša digitalizacija proizvodnih linij, vključitev IoT rešitev in napredne analitike, kar bi omogočilo optimizacijo porabe energije na ravni celotnega podjetja. Poleg praktične vrednosti ima delo tudi širši pomen za trajnostno poslovanje, saj vsak prihranek energije pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo skladnost s cilji Evropske unije glede podnebne nevtralnosti. Naloga dokazuje, da je energetsko učinkovitost mogoče izboljšati ne le z velikimi investicijami, temveč tudi z manjšimi, a premišljeno načrtovanimi ukrepi, ki združujejo tehnično inovativnost in odgovorno ravnanje do okolja.
Ključne besede: energetska učinkovitost, avtomatizacija, industrijska poraba električne energije, valjarna B3, Impol d.d., režim malica, krmilni sistemi, PLC, hidravlični agregati, ventilacijski sistemi, trajnostno poslovanje, digitalizacija proizvodnje, IoT, energetski menedžment, zmanjšanje emisij CO₂
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (8,32 MB)

Opis: Proizvodna podjetja si prizadevajo za čim bolj ekonomično rabo materiala in optimizacijo proizvodnih procesov, saj to neposredno vpliva na stroške in konkurenčnost. V magistrskem delu je obravnavana optimizacija postopka varjenja cevi z uporabo matematičnega modela, katerega cilj je minimizacija porabe materiala in izboljšanje pretočnega časa. Model omogoča analitično oceno ključnih parametrov varjenja ter njihovo prilagoditev za doseganje učinkovitejšega proizvodnega procesa. Po izvedbi izračunov je bil pripravljen praktični prikaz postopka, ki služi kot validacija teoretičnih ugotovitev in ocena uporabnosti modela v realnem proizvodnem okolju. Dodatno je v delu obravnavan koncept vitke proizvodnje, s posebnim poudarkom na metodi Poka-Yoke, ki prispeva k zmanjšanju napak in izboljšanju stabilnosti proizvodnega procesa. Kot rezultat raziskave so podani predlogi izboljšav, ki poudarjajo ekonomske koristi optimizacije in njeno potencialno implementacijo v proizvodnji.
Ključne besede: optimizacija procesov, proizvodna učinkovitost, industrijska avtomatizacija, izboljšanje delovnih tokov, analiza procesov, stroškovna optimizacija, tehnična učinkovitost, upravljanje virov, zniževanje napak, standardizacija delovnih postopkov, digitalizacija proizvodnje, kakovostna kontrola, merjenje uspešnosti, vitka proizvodnja, časovna učinkovitost, proizvodna analiza, tehnično izboljševanje, vzdrževanje strojev, nadzor nad procesi, učinkovitost sistema, tehnično svetovanje, inženirske rešitve, mehanski sklopi, varjenje, varilni postopki, integracija tehnologije, strojna obdelava, industrija 4.0, CAD/CAM sistemi, prilagajanje proizvodnih postopkov, digitalna transformacija, proizvodno načrtovanje, inovacije v proizvodnji, avtomatizirani sistemi, CNC tehnologija, upravljanje kakovosti, tehnična dokumentacija, razvoj procesov, tehnična optimizacija, racionalizacija virov, zmogljivost strojev, procesna analiza, operativna učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Danes inženirji v industriji potrebujejo hitra in zmogljiva programska orodja, ki omogočajo enostavno analizo in modeliranje procesov. Močna razvojna orodja, kot sta MATLAB in SIMULINK, so sicer izjemno uporabna za raziskovalne in razvojne namene, vendar se v neposredni industrijski uporabi še vedno izkazujejo kot premalo praktična. Zato se vse bolj uveljavljajo programska orodja in algoritmi umetne inteligence. Eden izmed teh programskih paketov je CSense podjetja General Electric. CSense omogoča analizo delovanja procesov, identifikacijo vzrokov za izpade v proizvodnji, optimizacijo procesov in številne druge funkcije. V okviru te naloge je bil izveden zajem podatkov z uporabo kombinacije CSense in IFIX okolja, s čimer so bili podatki obdelani in analizirani z namenom izdelave digitalnega dvojčka procesa. Kasneje je bil ta model primerjan z modeli, izdelanimi v okolju MATLAB/SIMULINK. Analiza in primerjava orodij sta bili izvedeni na primeru destilacijskega procesa v Laboratoriju za procesno avtomatizacijo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).
Ključne besede: industrijska avtomatizacija, analiza procesov, strojno učenje, digitalni dvojčki, CSense
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,87 MB)

Opis: Uporaba virtualnih proizvodnih tehnologij, kot je programsko okolje Factory I/O, je v zadnjih letih postala vse bolj pomembna, saj si proizvajalci prizadevajo optimizirati svoje proizvodne procese, zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost. V tem magistrskem delu smo raziskovali uporabo programskega okolja Siemens S7-PLCSIM programskega okolja za simulacijo delovanja programabilnega logičnega krmilnika (PLK), v kombinaciji s programskim okoljem Factory I/O za načrtovanje, simulacijo in upravljanje virtualnega industrijskega procesa. Glavno raziskovalno vprašanje magistrske naloge je bilo razumeti, kako učinkovito nadzorovati virtualni industrijski proces z uporabo programskega okolja S7-PLCSIM in programskega okolja Factory I/O. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo najprej oblikovali virtualni industrijski proces v programskem okolju Factory I/O, ki je vključeval različne vrste strojev, tekočih trakov in drugih elementov. Nato smo s programskim okoljem Siemens Step 7 napisali in prevedli program PLK ter virtualni PLK povezali z virtualnim proizvodnim procesom v programskem okolju Factory I/O. Ugotovitve magistrske naloge kažejo, da je mogoče učinkovito nadzorovati virtualni industrijski proces z uporabo programskega okolja S7-PLCSIM in programskega okolja Factory I/O ter doseči rezultate, ki so primerljivi z rezultati fizičnega procesa. Ta pristop ima potencial, da proizvajalcem zagotovi prilagodljiv in stroškovno učinkovit način za optimizacijo proizvodnih procesov in sprejemanje premišljenih odločitev o svojem delovanju.
Ključne besede: Virtualna proizvodnja, programabilni logični krmilnik (PLK), Siemens S7-PLCSIM, tovarniški I/O, industrijska avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 03.03.2023; Ogledov: 720; Prenosov: 165
Celotno besedilo (3,29 MB)

Opis: Digitalna preobrazba, robotika, umetna inteligenca, internet stvari (IoT), 3D-tiskanje, robotska procesna avtomatizacija in tehnologija veriženja blokov so nove digitalne tehnologije, ki jih v današnjem času uporabljamo vse pogosteje, saj odločilno prispevajo k spremembi in razvoju družbe ter tudi okolja, v katerem živimo. Robotska procesna avtomatizacija je ena glavnih tehnologij 21. stoletja, ki izrazito vpliva na potekajoči razvoj in razvoj, ki nas še čaka.
Ključne besede: digitalna preobrazba, industrijska revolucija 4.0, finančni procesi, umetna inteligenca, robotska procesna avtomatizacija.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,54 MB)