Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: S prihodom Južne železnice v Maribor se je začelo mesto pospešeno razvijati, saj je zaradi poceni delovne sile, nizkih cen zemljišč in dobre povezanosti z drugimi mesti postalo zanimivo za mnoge podjetnike. Razvoju težke industrije je sledil razvoj tekstilne industrije in leta 1922 je bila v mestu odprta prva tekstilna tovarna: Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, je bil obrat opuščen in je propadel, območje pa je odtlej neizkoriščeno in degradirano. V magistrskem delu je s proučitvijo teoretskih izhodišč, z analizo obravnavane lokacije ter z ugotovljenimi potenciali območja podana idejna urbanistična in arhitekturna zasnova degradiranega urbanega območja, s kulturnim programom kot vodilom regeneracije. V prenovljen objekt nekdanje predilnice se umesti nov kulturni center s spremljajočim, dopolnilnim programom, ki se odpira na odprte javne površine. Križev dvor se obnovi in nameni za stanovanja. Na preostalem delu območja se zasnuje stanovanjski program s servisi in javnimi programi v parterju.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, urbana regeneracija, industrijska cona Studenci, Maribor
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 700; Prenosov: 361
Celotno besedilo (58,83 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko območja nekdanje tovarne kavnih primesi Kolinska v Ljubljani. Območje se nahaja ob mestni vpadnici, Šmartinski cesti. Vsebuje objekte industrijske dediščine in skladiščne objekte, ki so ob selitvi proizvodnje v tujino popolnoma odslužili svojemu namenu. V teoretičnem delu je opisano zgodovinsko ozadje nastanka tovarniških kompleksov in industrijske arhitekture v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavljena zgodovina nekdanje tovarne Kolinske in njenih izdelkov. Narejene so urbanistične in arhitekturne analize obstoječega stanja območja, ki prikazujejo obširnost problematike in izpostavljajo kvalitete posameznih objektov. Rezultat magistrskega dela je idejna zasnova prenove največjega izmed skladišč v medgeneracijski center z umestitvijo mešanega programa, sestavljenega iz: dnevnega centra za otroke in starejše, kulinaričnega centra, ustvarjalnega centra in poslovnih prostorov. Hkrati predstavljamo drznejšo prenovo secesijskih objektov z umestitvijo kulturnega programa, muzeja prehrambene industrije Kolinska. Z umestitvijo novih programov, uporabo trajnostnih principov in prenovo posameznih objektov se območje revitalizira in postane kulturno medgeneracijsko središče lokalnega okolja.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, revitalizacija, prenova, Kolinska, prehrambena industrija, območje, medgeneracijsko središče, kulturno središče, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 20.04.2017; Ogledov: 3158; Prenosov: 551
Celotno besedilo (91,65 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zapuščene industrijske strukture na območju Bodenskega jezera oziroma prenove nekdanje ladjedelnice Bodan v Kressbronnu na Bodenskem jezeru. Cilj je prestrukturiranje industrijskega kompleksa in območja v novi razvojni potencial, ki bo skozi programsko prenovo postalo novo središče lokalnega okolja. V teoretičnem delu so podane temeljne razvojne priložnosti industrijske dediščine, glede na varstvo le-te, zgodovinski razvoj ladjedelnice Bodan, v nadaljevanju magistrskega dela pa podajamo analize primerov dobre prakse, ki prikazujejo obširnost problematike, vrednost industrijskih območij in izvedbo dobrih praktičnih rešitev. Kot rezultat teoretičnih izhodišč in analiz širšega in ožjega območja je predstavljena radikalno transformirana arhitekturna zasnova nove programske ureditve nekdanje ladjedelnice Bodan, in sicer v hotelsko - rekreativni center Bodan.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, prenova, Kressbronn am Bodensee
Objavljeno v DKUM: 22.06.2015; Ogledov: 2148; Prenosov: 452
Celotno besedilo (171,00 MB)