| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 859
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vizualizacija dela proizvodnje v podjetju
Tomaž Vrzel, 2023, diplomsko delo

Opis: Vpeljava vizualizacije proizvodnje, brezpapirnega poslovanja ter sledenje industriji 4.0 prinese veliko prednosti podjetju. V podjetju Arcont sta brezpapirno poslovanje in vizualizacija proizvodnje že vpeljana v strojnem in lesnem oddelku in opisana v tej diplomski nalogi. Glavni cilj te naloge je s pomočjo zaposlenih pripraviti predlog za vizualizacijo linijske proizvodnje linije − streh, ki se razlikuje od proizvodnje polizdelkov (v strojnem in lesnem oddelku).
Ključne besede: vizualizacija proizvodnje, brezpapirno poslovanje, industrija 4.0, Arcont
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 30; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

2.
Modni aktivizem za trajnostno prihodnost
Urška Cotič, 2023, diplomsko delo

Opis: Zadnje raziskave kažejo, da je tekstilna industrija postala druga največja onesnaževalka okolja, takoj za naftno industrijo. Težave, ki se pojavljajo v zadnjih sto letih, se odražajo tako na ekološkem kot tudi na etičnem področju zaradi izkoriščanja delovne sile. Da bi posledice vsaj malo ublažili, lahko z odgovornimi nakupi trajnostnih oblačil in premišljenim ravnanjem z izdelki znova vzpostavimo zdravo ravnovesje med produkcijo in potrošnjo. Ozaveščanje o problematiki hitre mode in ponujanje trajnostnih izdelkov, ki so trenutno na voljo na tržišču, bosta privedla do prvih pomembnih korakov k spremembi.
Ključne besede: tekstilna industrija, odgovorni uporabniki, aktivizem, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

3.
Kompetence na področju logistike 4.0 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Anja Blažan Cvikl, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane kompetence na področju logistike 4.0. S pomočjo analize objavljenih zaposlitvenih oglasov prostih delovnih mest v Sloveniji v obdobju od januarja 2020 do konca junija 2020 je bila narejena raziskava o tem, katere kompetence so zahtevane v logistiki in oskrbovalnih verigah in če so to kompetence, ki so značilne za logistiko 4.0. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali kompetence, definicije kompetenc, delitev kompetenc in opredelili kompetence v logistiki. Poudarek je predvsem na kompetencah v logistiki 4.0. V empiričnem delu smo proučili in analizirali zaposlitvene oglase, raziskali, katere kompetence potrebuje zaposleni v Sloveniji oz. katere kompetence zahtevajo delodajalci na delovnih mestih s področja logistike in oskrbovalnih verig. Kompetence smo po vzoru Grodek-Szostaka, Ochoa Siguencia, Szelag-Sikora in Marzana (2020) razdelili v tri skupine; tehnične, metodološke in socialne kompetence. Rezultati kažejo, da so najbolj iskane socialne kompetence, sledijo jim metodološke, najmanj zahtev pa je po tehničnih kompetencah. Med socialnimi kompetencami prevladuje potreba po znanju tujega jezika. Znotraj skupine metodoloških kompetenc so najpogosteje iskane administracijske veščine. Najbolj iskana kompetenca v skupini tehničnih kompetenc pa je osnovno znanje računalništva. Pet najpomembnejših in najpogosteje zahtevanih kompetenc v Sloveniji predstavljajo znanje tujega jezika, komunikacijske veščine, osnovno znanje računalništva, timsko delo in administracijske veščine. Nekaterih pomembnih kompetence s področja logistike 4.0, kot so na primer znanje na področju avtomatizacije procesov in robotizacije, znanje naprednih informacijskih tehnologij, programiranje itd., delodajalci v Sloveniji še ne zahtevajo, čeprav so ključne za razvoj logistike v sklopu industrije 4.0.
Ključne besede: kompetence, industrija 4.0, logistika 4.0, zaposlitveni oglasi, digitalizacija, oskrbovalna veriga
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Avtomatizacija delovne postaje za etiketiranje v okviru sistema CP Lab : magistrsko delo
Luka Tandara, 2023, magistrsko delo

Opis: Eden od poudarkov koncepta Industrija 4.0 je je digitalna transformacija in avtomatizacija proizvodnih procesov. Tem usmeritvam sledi tudi vsebina magistrskega dela, kjer je v ospredju razvoj procesa avtomatizirane proizvodnje. V ta namen je bil uporabljen laboratorijski sistem CP Lab proizvajalca Festo, pri čemer je bila v ospredju podrobna analiza modula za označevanje izdelkov - etiketiranje. Znotraj programskega okolja TIA Portal smo razvili krmilni program, ki omogoča upravljanje sistema tako v ročnem kot tudi v avtomatiziranem načinu dela, prav tako smo zasnovali uporabniški vmesnik HMI za nadzor in vizualizacijo delovanja sistema. V zaključni fazi projekta je bil modul za etiketiranje uspešno implementiran v celovit sistem CP Lab.
Ključne besede: Industrija 4.0, Festo CP Lab, Označevanje izdelka, TIA Portal, HMI
Objavljeno v DKUM: 09.02.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Tekstilni industrijski turizem kot sredstvo revitalizacije majhnega mesta
Barbara Pavlakovič, Maja Turnšek, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Industrijski turizem je nišni turistični produkt, ki lahko služi kot učinkovit način preseganja negativnih učinkov sezon na turizem. Poleg tega je industrijski turizem tudi primerno orodje za trajnostni razvoj destinacije, torej za oživitev nekdanjih industrijskih lokacij ali manj razvitih aktivnih industrijskih krajev. Prvič, industrijo lahko predstavi turistom in novim strankam. Drugič, lahko spodbudi razvoj infrastrukture in pomaga ohraniti tradicionalno tehnično znanje o industrijskih procesih. Kot študijo primera smo izbrali Metliko, majhno slovensko mesto, ki ima zelo dolgo tradicijo tekstilne industrije. Z uporabo intervjujev z lokalnimi turističnimi organizacijami ter vodstvom tekstilnih podjetij in s terenskim opazovanjem tekstilnih industrijskih lokacij smo proučili sedanje stanje in pripravljenost za razvoj ponudbe industrijskega turizma, ki bi lahko spodbudila lokalni razvoj. V ugotovitvah predstavljamo možnosti, ki jih imajo Metlika in druga podobna majhna mesta za oživitev tega območja in spodbujanje trajnostnega razvoja s pomočjo ponudbe industrijskega turizma.
Ključne besede: industrijski turizem, tekstilna industrija, revitalizacija mest, dediščina, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vloga vplivnežev v modni industriji : magistrsko delo
Miha Rušnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje vlogo modnih vplivnežev v modni industriji. Pri javnostih se osredotoča na predstavnike generacije Z, pri medijskem prostoru pa na slovensko območje. Z analizo dosedanjih študij, anketo med ciljno javnostjo in intervjuji relevantnih modnih vplinvežev in sodelujočih v industriji je ugotovljeno, da je v Sloveniji več relevatnih modnih vplivnežev, vendar je le-te težko opredeliti. Spoznava, da je je glavni namen njihovega dela navdihovanje ljudi, vendar imajo od svojih aktivnosti tudi finančno korist. Ugotavlja tudi, da so modni vplivneži spremenili predvsem način predstavitve in prodaje izdelkov modne industrije.
Ključne besede: družbena omrežja, Instagram, vplivneži, trženje, modna industrija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (11,06 MB)

7.
Krožno gospodarstvo na primeru industrije jekla
Gašper Krmelj, 2023, diplomsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo v industriji jekla temelji na ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov. Uspešno nadomesti linearni gospodarski model, ki temelji na vzemi, naredi, porabi in zavrzi. Krožno gospodarstvo zmanjšuje količino odpadkov in podaljša življenjsko dobo izdelkov. Z analizo krožnega gospodarstva v podjetju X želimo predstaviti model krožnega gospodarstva na primeru industrije jekla, kjer je prišlo do zmanjšanja količine odpadkov zaradi ponovne predelave le-teh in posledično zmanjšanja stroškov v proizvodnji jekla. Postopki predelave in recikliranja predstavljajo strošek, ki ga povsem pokrijejo zaslužki, ki jih prinaša predelava stranskih produktov pri predelavi jekla. Še vedno pa posamezni stranski produkti podjetju X prinašajo nove izzive, kako jih koristno porabiti – seveda s postopki nove tehnologije, za katero bo treba vložiti trud in tudi denar.
Ključne besede: Odpadki, krožno gospodarstvo, industrija jekla, žlindra
Objavljeno v DKUM: 08.11.2023; Ogledov: 195; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (638,78 KB)

8.
Vpliv elektrifikacije vozil na avtomobilsko industrijo v državah Evropske unije
Jernej Masten Toplak, 2023, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija se zaradi elektrifikacije sooča z spremembami brez primere, ki so se zgodile v njeni zgodovini. Trg potrebuje prilagoditve in razširitev iz večinoma same prodaje avtomobilov in rezervnih delov. Diplomska naloga se osredotoča na analizo procesnega delovanja organizacij v avtomobilski industriji, zlasti v kontekstu elektrifikacije vozil. V nalogi so podrobno razloženi poslovnih procesi, vrste procesov ter upravljanje poslovnih procesov. V nadaljevanju je predstavljena avtomobilska industrija, vključno z njeno zgodovino, delovanjem električnih vozil, vzdrževanjem in rezervnimi deli ter tehnologijo polnilne infrastrukture. Glavni izzivi in trendi v industriji so prav tako izpostavljeni. V osrednjem delu pa se osredotočamo na vpliv elektrifikacije na avtomobilsko industrijo zaradi regulativnih pritiskov tako Evropske Unije, kot potrošnikov iz celega sveta, ki zahtevajo premik k bolj trajnostnem in čistem okolju in poslovanju. Ob tem pričakujejo zmanjšanje toplogrednih plinov in odmik od uporabe fosilnih goriv. Tem potrebam se prilagaja celotna avtomobilska infrastruktura in je zato morala spremeniti svoje poslovne procese proizvodnje, ter ostale poslovne prakse, da bo lahko proizvajala električna vozila. S pojavom in hitrim pridobivanjem priljubljenosti električnih vozil, prihaja tudi do sprememb v sami vrednostni verigi avtomobilskih proizvajalcev. Prihaja do sprememb na področju logistike in dobavne verige, sprememb v potrebah po delovni sili zaradi manjše količine gibljivih delov, ki jih potrebujejo električna vozila, ter sprememb v načinu vzdrževanj teh vozil. Razvoj tehnologije privede tudi do novih potencialnih smeri razvoja in načinov pridobitve prihodkov, ki bodo nadomestili izpad zaradi zmanjšanja števila delov in stroškov vzdrževanja.
Ključne besede: Elektrifikacija, preoblikovanje trga, avtomobil, avtomobilska industrija, okoljska politika, elektrifikacija vozil
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (831,38 KB)

9.
Vpliv filmske in televizijske industrije na lepotne standarde
Mojca Kupčič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje problematiko lepotnih standardov in vlogo žensk v filmski ter televizijski industriji. S pomočjo analize vsebin po Fiskeju smo ugotovili, da se industriji soočata s problemom pri prikazovanju ženskih likov, kjer so poudarjeni škodljivi lepotni standardi, predvsem vitkost. Izvedena anketa je potrdila vpliv filmov in televizijskih serij na oblikovanje lepotnih standardov ter nakazala, da lahko to vpliva tudi na samopodobo žensk. Večino anketirank skrbi, da se bodo zredile. Prihaja do posledic, kot je razmišljanje o dietah in lepotnih operacijah. V filmski in televizijski industriji je nujna večja raznolikost ženskih likov, predvsem vključevanje različnih telesnih tipov.
Ključne besede: Televizijska industrija, film, lepotni standardi, vpliv na ženske, vitkost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 251; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

10.
Vpliv digitalizacije na upravljanje strateškega managementa človeških virov
Karmen Omerzu, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne preobrazbe se organizacije soočajo z velikimi spremembami pri upravljanju človeških virov. Poslovno okolje od organizacij zahteva, da se nenehno spreminjajo in prilagajajo spremembam. Organizacije se zavedajo, da so človeški viri pomemben faktor in dodana vrednost organizacije, če ta želi še naprej ostati na trgu in biti konkurenčna. Management človeških virov velja za eno osrednjih funkcij v organizacijah sodobnega časa. Organizacije želijo z digitalizacijo procesov managementa človeških virov poskrbeti, da bodo zaposleni manj časa porabili za administrativne naloge in se bolj posvetili strateškemu področju managementa človeških virov kot strateški partner organizaciji. Strateški management človeških virov je v organizaciji kot strateški partner managementu, ki s politiko in praksami uresničuje strategijo managementa človeških virov in je hkrati tudi strategija, ki vodi k skupnim ciljem organizacije. Najpomembnejša naloga strateškega managementa človeških virov je, da zagotovi prave ljudi na pravem mestu, ker ljudje so konkurenčna prednost organizacije. Z digitalizacijo je osredotočenje na strateški management človeških virov omogočeno, saj se je popolnoma spremenil način, kako organizacije privabljajo, zaposlujejo in ohranjajo ljudi, administrativne naloge pa potekajo avtomatizirano, kar bistveno skrajša čas. Da pa je digitalizacija v organizaciji uspešna, je potrebno spremeniti mišljenje ljudi in ustvariti digitalno kulturo. Čeprav digitalizacija prinaša veliko koristi managementu človeških virov in organizaciji, pa prinaša tudi izzive, s katerimi se mora organizacija spopadati. Pogosto v organizacijah primanjkuje finančnih sredstev, strokovnega znanja in spretnosti za nove tehnologije, zaposleni ne želijo sprememb, ipd. Vprašanja pa se pojavljajo na področju zasebnosti in varnosti informacij, ki so lahko dostopne komurkoli, kadarkoli in kjerkoli, kar lahko vodi do zlorabe. Vpliv digitalizacije in industrije 4.0 na strateški management človeških virov je velik. Digitalne tehnologije in orodja so revolucionarno spremenile politike in prakse managementa človeških virov, saj omogočajo optimizacijo pridobivanja talentov, izboljšanje izkušenj zaposlenih in uskladitev strategij managementa človeških virov s cilji organizacije. Organizacije, ki se bodo učinkovito prilagodile digitalni dobi, bodo pridobile konkurenčno prednost s privabljanjem in ohranjanjem najboljših ljudi, spodbujanjem inovacij in doseganjem trajnostne rasti v dinamičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: management človeških virov, strateški management človeških virov, digitalizacija, industrija 4.0., upravljanje strateškega managementa človeških virov
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici