| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 796
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv digitalizacije na delavca
Patricija Hameršak, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega projekta je digitalizacija in njen vpliv na delavca. Osredotočili smo se na različne nove storitve in rešitve, ki jih digitalizacija ponuja za uvedbo novih načinov poslovanja, sporazumevanja, izobraževanja in podobno. Skozi diplomski projekt smo razložili, da digitalizacija prispeva k produktivnosti podjetja in k učinkovitosti gospodarstva, prav tako pa k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju. S pomočjo digitalizacije lahko nek objekt, sliko ali papirne dokumente prenesemo v digitalno obliko, na računalnik ali katero drugo elektronsko napravo. V današnji digitalni dobi ima tehnologija vodilno vlogo, saj je gonilo vsesplošnega razvoja. Spoznali smo, da digitalizacija vpliva na celotno družbo, na vse generacije, predvsem pa na človeško delovno silo oziroma na delavca. Njen napredek je hiter in vedno prinaša novosti, ki se jih moramo ljudje priučiti. Posledica digitalizacije so nove oblike dela, ki zaposlenim nujno ne zagotavljajo minimalnega zakonskega varstva. Prekarne oblike dela so danes vse pogostejše, a na žalost delavcem ne nudijo potrebne socialne varnosti. Prihodnost dela prinaša korenite spremembe na področju delovnih razmerij, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do njega. Tehnološki napredek omogoča, da lahko danes službo s seboj odnesemo vsepovsod, v udobju lastnega doma lahko odgovarjamo na e-pošto, kar nam omogoči bolj prilagodljivo zasebno življenje, po drugi strani pa nam to predstavlja čisto nov način dela in bolj stresen delovnik. Digitalizacija vedno bolj briše meje med službenim in zasebnim delovnim časom, a kljub temu prinaša prednosti, ki si jih zaposleni želijo. Na področju zdravja in varstva delavcev pa so opazne tudi mnoge slabosti.
Ključne besede: delavec, digitalizacija, industrija 4.0, digitalna tehnologija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (578,05 KB)

2.
Analiza in uporaba trendov industry 4.0
Patrik Šplajt, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti pomen koncepta industrija 4.0 (I4.0) in izkoriščenost le tega na slovenskem področju. Najprej smo poiskali in podali ključne informacije o I4.0. Nato smo sestavili vprašalnik, s katerim smo želeli izvedeti, kako dobro zaposleni poznajo I4.0 in kako pogosto se pojavlja v podjetjih. Na koncu smo rezultate analizirali in jih grafično predstavili. Prišli smo do ugotovitev, da je na slovenskem področju industrija 4.0 dobro poznana in v veliki meri uporabljena v podjetjih.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija, pametna tovarna
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Konstruiranje industrijskega mešalnika za potrebe živilske industrije
Dominik Bistrović, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev in konstruiranje industrijskega mešalnika za potrebe živilske industrije. Mešalnik je konstruiran za potrebe podjetja Linox solution d. o. o. iz Lendave in je primeren za mešanje trdih snovi. Prvi del diplomskega dela obravnava osnove mešanja, pojme segregacija in stopnja mešanja. Predstavljene so osnovne vrste in osnovni principi delovanja določenih mešal. V drugem delu diplomske naloge bil je konstruiran horizontalni industrijski mešalnik z dvema vijačnicama, narejen iz nerjavnega jekla. Opisan je način pridobitve osnovnih dimenzij in je Izdelan je 3D model.  
Ključne besede: : mešanje, mešalo, trde snovi, konstruiranje, živilska industrija
Objavljeno: 14.10.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Digitalizacija in avtomatizacija procesov in postopkov v podjetju ajm
Oskar Lah, 2021, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je digitalizacija in avtomatizacija procesov in postopkov v podjetju AJM. Osredotočili smo se na proces digitalizacije in jo opredelili z vidika ključnih področjih digitalne transformacije v skladu s smernicami Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija, in sicer: (1) izkušnja kupca, ki se nanaša na celovito upravljanje odnosov z kupci skozi celotni prodajni proces; (2) podatkovna strategija podjetja, ki se nanaša na podatkovne baze, njihov izvor, zbiranje in dostop do podatkov ter analiziranje; (3) procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja; (4) sprememba poslovnega modela ter razvoj novih produktov in storitev. Opredelili smo (4) strategijo razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, zaradi katerih je možno razvijati digitalne zmogljivosti podjetja, ter s tem vzpostavitev (5) digitalne kulture, ki je potrebna za izvajanje projektov digitalne preobrazbe. Spremembe smo opisali tudi z vidika (6) kibernetske varnosti in opredelili (7) industrijo 4.0, v skladu s katero je izvedena digitalna transformacija podjetja. Ugotavljamo, da se je družba AJM celovito lotila projekta digitalizacije oz. digitalne transformacije z novimi digitalnimi rešitvami in nadgradnjo obstoječih rešitev kot je opisano v sami nalogi. Družba si je jasno zastavila cilje transformacije ter aktivnosti za izvedbo projekta. V spremembe izvajanja poslovnih procesov, ki so predmet digitalne transformacije so zajete vse temeljne poslovne funkcije v podjetju: vodstvena funkcija, prodajna funkcija (vključujoč terensko delo), razvoj in tehnologija, proizvodna funkcija, skladiščna funkcija in spremljava poslovanja (poslovna analitika). Po zaključku projekta bo poslovni model družbe AJM nadgrajen tako, da se bo bistveno izboljšala izkušnja kupca skozi celotni prodajni proces (od prvega stika s podjetjem, naročila, izvedbe do montaže izdelka), prav tako pa se bo na osnovi uvedenih rešitev povečala inovativnost zaposlenih za razvoj novih proizvodov in nadgradnjo storitev v prodajnem procesu (meritve, montaža).
Ključne besede: digitalna transformacija, izkušnja kupca, poslovni procesi, digitalne rešitve, digitalna delovna mesta, industrija 4.0.
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

5.
Razvoj kibernetskega modela poučevanja na interdisciplinarnih področjih v sekundarnem tehniškem strokovnem izobraževanju
Krištof Debeljak, 2020, doktorska disertacija

Opis: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov. Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Ključne besede: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

6.
Razvoj naprave za avtomatizirano ločevanje ohišij konektorjev
Tine Glavič, 2021, diplomsko delo

Opis: Podjetje Strojni inženiring Gorazd Glavič s.p. se ukvarja z razvojem, izdelavo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Diplomsko delo obravnava razvoj naprave za avtomatizirano ločevanje ohišij konektorjev. V uvodu je predstavljen opis, definicija problema,namen in zahteve diplomskega dela. Glavni del diplomskega dela je koncipiranje, konstrukcija in preračun pnevmatskih valjev. Diplomsko delo se zaključuje s časovnim diagramom cikla, opisom naprave in sklepa.
Ključne besede: razvoj, konstruiranje, avtomatizacija, industrija
Objavljeno: 10.09.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Umeščanje izdelkov v filmsko in zabaviščno industrijo
Nadja Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Umeščanje izdelkov je posebna tehnika oglaševanja v filmih, serijah, videjih, oddajah, na televiziji, v videospotih, knjigah in podobno. Je način oglaševanja, ki je za odjemalce prikazano na privlačen način. Gre za oglaševanje določenih produktov v filmih ali serijah. Prikazuje uporabo izdelka, imidž blagovne znamke ali služi za zapolnitev prostora v sceni. Za oglaševalce je to pametno orodje, saj so na ta način odjemalci lažje dosegljivi in jih mogoče lažje prepričati v nakup. Veliko podjetij predstavi ali pridobi svoje dobro ime, se s tem tudi ustrezno pozicionira na trgu s pomočjo uporabe umeščanja izdelkov. V filmu se izdelki lahko predstavijo kot prestižna znamka, nizkocenovna znamka, športna, elegantna znamka, ki jo preprosto moraš imeti. V premišljenih umestitvah je mogoče, da blagovne znamke tudi zaslovijo. Tako lahko podjetja gradijo na svojem premoženju in imidžu blagovne znamke. Vendar je ta tehnika izpostavljena zlorabi in uporabljena kot prekrito oglaševanje. Nemoralna uporaba te tehnike je, kadar gledalci ne vedo, da so izpostavljeni vplivu prepričevanja v nakup izdelka ali blagovne znamke. Gledalci morajo vedeti, da so takim vplivom izpostavljeni med ogledom filma ali serije in to tudi pričakujejo. To je moralno umeščanje izdelkov oziroma blagovnih znamk. Tehnika umeščanja izdelka je prisotna že veliko časa. V državah ZDA jo uporabljajo zelo pogosto. Zanimalo pa nas je, kako je ta tehnika razširjena v Sloveniji, in ali se da primerjati s filmi narejenimi na ameriškem trgu. Naš cilj je poiskati in proučiti bistvene razlike med obema trgoma. Predvidevamo, da je omenjena tehnika oglaševanja bolj razvita na ameriškem trgu.
Ključne besede: Oglaševanje, umeščanje izdelkov, pozicioniranje blagovne znamke, filmska industrija.
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

8.
10. letna konferenca mehatronike 2021
2021

Opis: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) sta edini v Sloveniji, ki izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos na konferenci predstavili (organizirani v dveh delih 18. 2. 2021 in 23. 6. 2021) 44 projektov, od tega 17 projektov študenti visokošolskega strokovnega programa, 16 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 11 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so predstavljene osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi, zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike!
Ključne besede: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti
Objavljeno: 16.08.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (37,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije
Maja Štefanec, 2021, magistrsko delo

Opis: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Ključne besede: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

10.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici