| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 786
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrana pravna vprašanja digitalizacije energetskega sektorja
Patrik Velički, 2021, magistrsko delo

Opis: Razvoj energetskega sektorja je cilj vsake države na svetu, saj energenti vplivajo na državno varnost, komunikacijo, logistiko in na številne druge družbene podsisteme, ki so nujni za normalno delovanje družbe. Trenutna uporaba konvencionalnih goriv pri proizvodnji električne energije je skozi študije učinkov uporabe pokazala okoljsko škodo in posledice le-te. Delno rešitev pri tem vsekakor predstavljajo ozaveščanje in izobraževanje družbe o učinkih uporabe tradicionalnih goriv ter spodbujanje pri uporabi obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). To bi bilo nujno tudi zaradi dejstva, da fosilnih goriv ni neomejeno na voljo in je zato treba narediti energetski prehod, kjer bo večji poudarek na energetski učinkovitosti ob pridobivanju OVE. Trenutna stopnja implementacije novejših digitalnih tehnologij še ni preveč razširjena, zato so morebitni zapleti v praksi še nepoznani. Težavo bodo predstavljali tudi dokazovanje vmesnih procesov tehnologije in vprašanja, ki so povezana s podatki, ki v industriji 4.0 veljajo za ''novo nafto''. Proces digitalizacije energetskega sektorja bo možen le, če bo zato obstajal regulatorni okvir, ki bo omogočal pravno varnost za uporabnike omrežja. V ta namen je Evropska komisija (v nadaljevanju Komisija) pripravila nekatere spodbudne ukrepe za novejše tehnologije v zakonodajnem svežnju Čista energija za vse Evropejce. Digitalizacija je pri energetskem prehodu nujno zlo, če želimo doseči določene cilje iz nekaterih sporazumov in narediti prehod iz tradicionalnih fosilnih goriv na OVE ob hkratnem zavedanju, da smo za varnost odgovorni tudi posamezniki. Če želimo uresničiti digitalni energetski prehod, je kljub dobro dodelani teoriji potrebno sodelovanje več držav na tem področju. Določena pravna vprašanja, ki se pojavljajo v energetskem sektorju, se bodo z digitalizacijo prenesla v kibernetski prostor, ki bo težje nadzorovan brez določenih mehanizmov ali aktivnosti uporabnikov energetskega omrežja.
Ključne besede: digitalizacija, energetika, industrija 4.0, GDPR, konkurenčno pravo, veriženje blokov, kibernetska varnost.
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (815,95 KB)

2.
Uvedba Industrije 4.0 v podjetju Doorson
Tine Glodež, 2020, diplomsko delo

Opis: V predloženem diplomskem delu je obravnavana problematika Industrije 4.0. V teoretičnem delu je predstavljeno ozadje Industrije 4.0 s posebnim poudarkom na digitalizaciji proizvodnih procesov. Analiziran je tudi vpliv Industrije 4.0 na gospodarstvo ter trendi uvajanja tega pristopa v Republiki Sloveniji. Jedro naloge predstavlja študija uvajanja Industrije 4.0 v podjetju Doorson, ki ima omenjeno strategijo zapisano tudi v viziji podjetja. Na koncu so navedeni zaključki ter predlogi za nadaljnje delo na obravnavanem področju.
Ključne besede: Industrija 4.0, digitalizacija, proizvodni procesi, podjetje Doorson, drsna vrata
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Analiza zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov in predlogi za izboljšave
Daša Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje spremljanje in analizo zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov v času uvajanja novega načina pakiranja, t. i. tehnologije Track&Trace (T&T). Osnovni namen tehnologije Track&Trace je boljše sledenje in preprečitev možnosti ponarejanja zdravil. Hkrati smo v okviru magistrskega dela spremljali implementacijo orodij vitke proizvodnje v izbrano farmacevtsko podjetje. V okviru naloge smo kreirali predloge za izboljšave, ki so potrebne zaradi novonastalih težav ob uvajanju tehnologije Track&Trace in jih uvedli v proizvodnjo. Spremljali smo izdelane količine in kazalnik OAE (celovita učinkovitost sredstev, ang. Overall Asset Effectiveness), vrednotili zastoje ter uvajali izboljšave. Želeli smo doseči večje število izdelanih količin z uvedbo tehnologije Track&Trace in vsaj enako vrednost kazalnika OAE, kot je bila pred nadgradnjo linije. Rezultati kažejo, da so se ob začetku uvajanja nove tehnologije izdelane količine in vrednost kazalnika OAE pričakovano zmanjšali, po enem letu in pol pa smo v povprečju dosegli večje število izdelanih produktov na mesec s tehnologijo Track&Trace v primerjavi z navadno proizvodnjo. Prav tako smo ob koncu spremljanja proizvodnje dosegli skoraj isto vrednost OAE v primerjavi s tisto pred nadgradnjo proizvodne linije pretisnih omotov.
Ključne besede: vitka proizvodnja, serializacija, optimizacija procesa, farmacevtska industrija, celovita učinkovitost sredstev
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

4.
Analiza mednarodne distribucije japonskih avtomobilov
Tomaž Slemenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu se srečujemo s hitrim razvojem novih tehnologij kot tudi postopkov za čim učinkovitejše potovanje dobrin znotraj podjetij in zunaj njih. Distribucija je del logistike in logističnega procesa, ki sledi prodaji proizvedenih dobrin. Distribucija se v mednarodnem okolju vedno hitreje izvaja preko iskanja najprimernejših kanalov in sredstev za doseganje cilja. Tukaj ugotavljamo najpomembnejše skupine prevoza in primerjamo, kateri način je najbolj primeren za prevoz proizvedenih dobrin glede na tip dobrine, dolžino prevoza in strošek prevoza. Del našega dela je bila opredelitev pojma avtomobilske industrije kot tudi predstaviti državo distributerko, to je Japonska. Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu, poznana je kot zelo tehnološko razvita država z bogato kulturo in zgodovino. Na Japonskem je avtomobilska industrija močno razvita, ima veliko mednarodnih podjetij, ki nastopajo na trgu avtomobilov, ti pa ne le izvažajo svojih proizvodov, ampak jih tudi proizvajajo na različnih regionalnih trgih. V tem magistrskem delu smo s pomočjo analize podatkov, ki smo jih pridobili iz knjižnih in internetnih virov, opredelili logistiko, avtomobilsko industrijo, predstavili Japonsko in njene gospodarske značilnosti, japonsko avtomobilsko industrijo ter nazadnje prikazali distribucijo japonskih vozil po svetu s številkami.
Ključne besede: Japonska, logistika, distribucija, mednarodna menjava, avtomobilska industrija, mednarodna distribucija, gospodarska gibanja
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Logistični sistem v halal industriji
Amela Eskić, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti logistični sistem v halalski industriji, predvsem pa se pri tem osredotočiti na malezijske halal standarde, ki veljajo za najbolj sprejete v svetu. V prvem delu je predstavljen konvencionalni logistični sistem ter njegove glavne logistične elemente, nato sledi kratka predstavitev religije islam, halalske industrije ter procesa logističnega sistema v halalski industriji na primeru malezijskega podjetja, ki je kot prvo pridobilo halal certifikat za svojo logistično dejavnost.
Ključne besede: logistični sistem, islam, halalska industrija, halalski logistični sistem, šeriatsko pravo.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Vpliv industrije 4.0 na logistiko
Filip Dvorak, 2020, diplomsko delo

Opis: ndustrija 4.0, ki jo poznamo tudi pod imenom četrta industrijska revolucija, je danes neizogibna tema tako v poslovnem svetu kot tudi v vsakdanjem življenju, saj vpliva na celotne panoge ter spreminja način oblikovanja in izdelave produktov, dostave in plačila blaga. Gre za povezovanje digitalnega in fizičnega sveta, ki ga omogočajo nove tehnologije. V vsakdanjem življenju smo tem tehnologijam že izpostavljeni ali pa za njih slišimo preko modnih besed kot so “internet stvari“, “računalništvo v oblaku“, “agumentirana realnost“, “pametne tovarne“ in podobno. Namen diplomskega projekta je predstaviti industrijo 4.0, razumeti njene gradnike ter to smiselno povezati z področjem logistike. Dobavne verige, zaradi vse večjih zahtev potrošnikov, postajajo vedno bolj kompleksne in zahtevnejše za obvladovati in nadzirati. Industirja 4.0 bo imela pozitivne vplive na določene logistične procese, saj bo pravilna uporaba novih tehnologij pripomogla k večji učinkovitosti in optimizaciji vsakdanjih procesov. Posledično pa prinesla večjo dodano vrednost končnim potrošnikom. Videli bomo, da se določena podjetja temu že intenzivno prilagajajo in uživajo v njenih koristih.
Ključne besede: industrija 4.0, internet stvari, digitalizacija, agumentirana realnost, logistika, dobavna veriga
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 109; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (730,77 KB)

8.
9. letna konferenca mehatronike 2020
2020

Opis: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) edini v Sloveniji izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos predstavili na konferenci (organizirani v dveh delih 20. 2. 2020 in 24. 6. 2020) skupaj 52 projektov, od tega 17 projektov študenti visokošolsko strokovnega programa, 23 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 12 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so razvidne osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi in zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike!
Ključne besede: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 9
URL Povezava na datoteko

9.
Trendi digitalizacije v podjetju-industrija 4.0
Sara Vaupotič, 2020, diplomsko delo

Opis: Sam začetek industrijske revolucije sega v začetke druge polovice 18.stoletja z začetkom parne lokomotive ter strojev za predenje. Skozi zgodovino so ljudje vedno iskali izboljšave ter delali s tem, kar so imeli na voljo. Od samih začetkov parnih strojev, odkritja električne energije, prvih telegramov in telefonov, avtomobilov, letal, vse do razvoja digitalne tehnologije, poslovne programske opreme, razvoja prvih računalnikov ter superračunalnikov, razvoja komunikacijske tehnologije, prvih prenosnikov ter industrijske robotike, pa se trenutno razvija četrta industrijska revolucija, znana kot industrija 4.0. Razvija se v smeri digitalizacije in avtomatizacije, pametnih tovarn in naprav, povezanih med seboj (angl. Internet of Things), sistemov za shranjevanje velikih količin informacij ter podatkov (angl. Big Data) in proizvodnih zmogljivosti, ki lahko podatke shranjujejo samostojno kadarkoli in brez človeške prisotnosti. Tako proizvodnja, kot poslovanje potekata v veliki meri digitalno. Digitalizacija, ki je že zamenjala nekoč tradicionalno kulturo v podjetju, vso papirno hrambo so že nadomestile različne računalniške rešitve ter sistemi za lažje, bolj pregledno, brez papirno ter hitrejšo poslovanje (DMS). Za hitrejši dostop do podatkov, lažje in bolj pregledno poslovanje ter zbranost podatkov na enem mestu pa skrbijo sistemi za načrtovanje in pregledno planiranje virov podjetja (ERP), ki se lahko povezujejo tudi s sistemi za upravljanje proizvodnje (MES). Prav zaradi potrebe po izboljšavah, večji učinkovitosti, lažjim pregledom nad stroški in logistiko pa je nastala četrta industrijska revolucija. Kot dober primer podjetja, ki smernice četrte industrijske revolucije že v večji meri upošteva, pa bomo predstavili tehnološko podjetje (Xiaomi), ki trenutno zaseda četrto mesto na trgu pametnih telefonov.
Ključne besede: industrijske revolucije, industrija 4.0, IoT, Big Data, ERP, MES, DMS, elektronsko poslovanje, Xiaomi.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (767,12 KB)

10.
Trendi na modnih revijah
Špela Perdigal, 2020, diplomsko delo

Opis: Modne revije so pomemben dogodek, na katerem modni oblikovalci predstavijo svoje kolekcije kupcem, medijem in splošni javnosti. Modne revije se prilagajajo trenutnim trendom in so odraz družbe in njene kulture. Delo diplomskega projekta zajema pet poglavij. Na začetku je definirana moda in predstavljena modna industrija. Nato je poudarek na modnih revijah. Najprej je na kratko opisana zgodovina modnih revij, ki ji sledita predstavitev obstoječih vrst modnih revij in opis največjega modnega dogodka – tedna mode. V četrtem poglavju so s pomočjo primerov iz prakse opisani največji trendi, ki jih je možno zaslediti na trenutnih modnih revijah. Na koncu je opisana prihodnost modnih revij.
Ključne besede: moda, modna industrija, modna revija, teden mode, modni trendi
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici