| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Optimizacija informacijskih tokov v gradbenih projektih kot osnova za učinkovito strategijo uvajanja informacijskih tehnologij
Nenad Čuš Babič, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zaradi nenehnih pritiskov po skrajševanju rokov in zniževanju cen gradbenih storitev se podjetja na področju gradbeništva stalno soočajo s potrebo po večanju produktivnosti in ena izmed možnih rešitev je industrializacija gradbene proizvodnje. Industrializacija gradbenih procesov zahteva visoko stopnjo avtomatizacije in v tej točki se gradbena industrija sooča s številnimi problemi. Večina manjših in srednje velikih podjetij, ki v stroki prevladujejo, uporablja IT na zelo nizki stopnji. Še posebej so težave povezane z vzpostavitvijo in upravljanjem ustreznih informacijskih tokov, vzpostavljanjem interoperabilnosti med udeleženci in s tem povezanimi informacijskimi sistemi. V gradbeništvu se za potrebe izmenjave informacij o gradbenem objektu uveljavi koncept informacijskega modela zgradbe (Building Information Model – BIM). BIM gradbeni objekt opisuje celovito in nedvoumno ter v več dimenzijah. Je objektno zasnovan načrt zgradbe, ki vsebuje informacije o posameznih elementih – delih zgradbe – vključno z njihovimi atributi ter povezavami. Z uporabo BIM dosežemo enoten dostop do informacij za potrebe različnih panog, ki v gradbenem projektu sodelujejo. Vendar pa vpeljava koncepta modelno zasnovane gradnje v prakso kljub velikim naporom raziskovalcev in industrije še vedno ne poteka dovolj učinkovito. V pričujoči raziskavi smo opravili analizo obstoječe prakse upravljanja z informacijami o objektih ter analizo pristopov k prehodu iz tradicionalne v modelno zasnovano gradnjo. Kot orodje analize smo uporabili ogrodje, ki ga je v sklopu institucionalne teorije definiral Scott [Scott 2004] in v katerem so opredeljeni tipi nosilcev institucij. V analizi smo 2D načrtovanje obravnavali kot institucionalizirano obliko delovanja in preučevali njegovo togo vpetost v procese in metode, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Želeli smo predvsem osvetliti razloge za stabilnost 2D pristopa v gradbeni in arhitekturni praksi. V drugem delu analize smo izsledke dveh izbranih velikih evropskih projektov umestili v splošno ogrodje procesa institucionalizacije povzetem po Tolbert & Zuckerjevem modelu [Scott 2007]. Namen tega dela analize je preučevanje sodobnih pristopov k prehodu v modelno gradnjo in postavljanje temeljev za boljše strateško odločanje pri nadaljnjem razvoju modelno zasnovane gradnje. Ključno vlogo za transformacijo gradbene industrije imajo mehanizmi, ki oblikujejo motivacijo za uvedbo sprememb, zato smo temu posvetili posebno pozornost in pokazali pomen ekonomskih učinkov v primerjavi s tehnično odličnostjo uvedenih rešitev. Osredotočili smo se še na v sedanji praksi manjkajoče vloge in druge organizacijske vidike. V zadnjem delu smo na študiju primera pokazali kako lahko spoznanja izvedene analize uporabimo pri inovacijskih procesih v gradbeni industriji. Razvili smo prototip celovite organizacijsko-informacijske rešitev za vpeljavo modelno zasnovanega spremljanja gradnje in upravljanje z materialnimi tokovi. Na osnovi analize vlog udeležencev in ustaljenih delovnih procesov smo pripravili model informacijskih preslikav, ki zagotavlja večjo transparentnost materialnega toka. Omenjena preslikava obravnava posplošitve posameznih gradbenih elementov na nivo tipa/vrste elementa, pri čemer je potrebno ločiti identiteto posameznega načrtovanega gradbenega elementa od identitete fizično izdelanega gradbenega elementa. Navedeno področje smo izbrali, ker med seboj povezuje prej slabo povezana segmenta masovne proizvodnje in inženirskega načrtovanja in ima zato velik potencial za uspešno vpeljavo novih pristopov. Po drugi strani je upravljanje materialnega toka eden izmed bistvenih virov neučinkovitosti gradbene proizvodnje, ki ga z uporabo obstoječih pristopov temelječih na 2D načrtih ni mogoče učinkovito izpeljati. Pri oblikovanju opisane rešitve smo se držali načela, da morajo demonstracijski projekti pokazati predvsem ekonomske učinke in ne prevladujoče tehničnih, saj je vodilni mehanizem sprememb v gradbeni industriji večanje pridobitev.
Ključne besede: : informacijsko modeliranje zgradb, interoperabilnost, informacijski tok, gradbena proizvodnja, načrtovanje zgradb, industrializacija gradnje, spremljanje materialnega toka, vodenje projektov, institucionalna teorija, institucionalizacija, nosilci institucij, mehanizmi institucionalizacije
Objavljeno: 22.07.2011; Ogledov: 3281; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
4.
URBANISTIČNI RAZVOJ VELENJA 1948-2014
Pavlina Grošelj, 2014, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji so bila po drugi svetovni vojni zgrajena povsem na novo in na podlagi političnih odločitev tri mesta: Kidričevo, Nova Gorica in Velenje. Bila so modernistično zasnovana, kar jih dela za edina takšna mesta pri nas. Velenje je bilo pred odkritjem premoga le majhen trg, kjer so se prebivalci preživljali pretežno z obrtjo. To se je kmalu spremenilo, saj so leta 1875 odkrili prvo nahajališče lignita. Takrat so v Šaleški dolini odprli prvi premogovnik, ki na začetku še ni imel posrednega vpliva na rast, dokler v letih 1948 do 1955 ni prišlo do povečanja izkopa premoga. Nova delovna mesta, ki so nastala zaradi potreb čim večjega izkopa, so v Velenje privabila nove prebivalce iz celotne tedanje Jugoslavije. Premogovnik je tako postal glavni vir zaposlitve takratnih prebivalcev, prav tako pa so v šestdesetih letih odprli nov industrijski obrat Gorenje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo gospodinjskih aparatov ter zaposloval pretežno žene rudarjev. Množično število priseljencev je kaj kmalu povzročilo stanovanjsko krizo. Pričelo je primanjkovati stanovanj v tedanjih rudarskih kolonijah, kjer je vladal zelo nizek stanovanjski standard. To je oblast spodbudilo, da je pričela razmišljati o urbanistični ureditvi Velenja. Prvi tak načrt je bil Vodilni regulacijski načrt za Velenje in je bil narejen leta 1947, pod okriljem arhitekta Marjana Šorlija, ki pa ni bil sprejet. Leta 1948 je nastal prvi urbanistični načrt, ki ga je zasnoval arhitekt Vilijem Strmecki in je bil le delno upoštevan. Naslednja urbanistična načrta sta nastala izpod rok arhitekta Janeza Trenza, ki ju je izdelal leta 1955 in 1957. Slednji je nato postal vodilni urbanistični načrt vse do leta 1993. Takrat sta mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina izdelala nov načrt, ki je predvideval ureditev Velenja po Trenzovih načelih, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih porazgubila. Želela sta na novo vzpostaviti modernistično mesto, ki je pričelo stagnirati. Vse do danes se je ohranila prvotna središčna ureditev mestnega trga. Preuredila sta stanovanjski kaos, dogradila nekaj poslopij ter delno spremenila cestni sistem in Velenje odprla širšemu prostoru. Velenje, ki danes velja za »mesto moderne«, je šele pred kratkim doživelo spremembo v mestnem središču, saj so zgradili nov sprehajalni predel, imenovan promenada, ki pa ruši zadnji veljavni urbanistični načrt. Razvoj mesta ni več tako hiter kot nekoč. V zadnjih letih so na obrobju mesta zgradili nekaj novogradenj, večinoma pa se obnavljajo stara poslopja, ki jim po potrebi spreminjajo namembnost. Velenje je vrhunec v urbanističnem razvoju doživelo v okviru realizacije načrtov Janeza Trenza v drugi polovici petdesetih let.
Ključne besede: Velenje, urbanistični načrt, premogovnik Velenje, industrializacija, Le Corbusier, Strmecki, Trenz, Korpnik in Vučina, razvoj mesta Velenje
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1519; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

5.
SOVJETSKA ZVEZA V LUČI SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH ČASNIKOV V LETIH 1930-1945
Milan Mrđenović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja.
Ključne besede: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik.
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 903; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
PROGRAMSKA OPREMA ZA PODPORO INDUSTRIALIZACIJI NOVIH AVTOPLAŠČEV
Tomaž Ogrin, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Čas od razvoja do uvedbe avtoplaščev v proizvodnjo je vedno krajši, zato je pomembno, da je industrializacija plašča podprta z integriranim informacijskim sistemom. SAP predstavlja glavni informacijski sistem, ki je dopolnjen z različnimi informacijskimi sistemi v obliki excel, oracle, citrix podatkovnimi bazami. Slabost podsistemov je v njihovi razdrobljenosti, zato je smiselno razviti integrirani informacijski sistem t.i. tehnološki informacijski sistem (TIS), ki bi skrajšal podporni čas, stroške in povečal učinkovitost. Cilj diplomske naloge je predlagati ustrezno rešitev za izgradnjo tehnološkega informacijskega sistema, ki bi omogočal popolno informacijsko integracijo vseh subjektov v fazi industrializacije avtoplaščev. Pomembno je, da je možno sistem dodatno prilagajati spremembam. Odzivni čas za spremembe mora biti čim krajši. Upoštevati moramo tudi cenovni vidik izgradnje in vzdrževanja sistema. Vsi ti dejavniki so pomembni za management, ki sprejema odločitev. Namen diplomskega dela je prikazati obstoječe stanje pri uporabi informacijskih sistemov v procesu industrializacije avtoplaščev. Podrobno razčleniti procese od začetka do konca, ki so potrebni za izvedbo korakov in vseh aktivnosti povezanih z industrializacijo. Poleg specifikacije avtoplašča, ki predstavlja osnovo za izdelavo avtoplaščev v proizvodnji pa je potrebno vključiti tudi vse ostale podsisteme, ki omogočajo, da po izdelavi avtoplašča ovrednotimo avtoplašč kot celota z vidika uniformnosti, vizualnega izgleda in testiranja. Pred začetkom izgradnje tehnološkega informacijskega sistema sem izdelal zasnovo funkcionalnih specifikacij s pomočjo FURPS, FURPS+ metode, ki je namenjena sledljivosti in zagotavljanju kvalitete razvoja programske opreme. Nato sledi predstavitev in funkcije posameznih modulov v tehnološkem informacijskem sistemu, ki tvorijo celovito informacijsko rešitev v diplomski nalogi. Trije najpomembnejši - moduli so opisani s pomočjo primerov uporabe «use case«. S pomočjo SWOT analize ovrednotim prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v projektu izgradnje tehnološkega informacijskega sistema. Z razvojem programa tehnološkega informacijskega sistema kot osrednjega sistema pri industrializaciji avtoplaščev bomo dosegli, da so podatki preneseni in zbrani v enotnem sistemu, ki bo skrajšal čas priprave specifikacij in z njimi povezane dodatne aktivnosti v procesu industrializacije. Zmanjšalo se bo število različnih sistemov, ki so nujno potrebni med procesom, vendar niso med seboj povezani v celoto. S tem se bo čas do sprostitve avtoplašča v redno proizvodnjo skrajšal in to predstavlja dodano vrednost.
Ključne besede: - industrializacija avtoplaščev - zasnova funkcionalnih specifikacij - kritična ocena predlagane rešitve - tehnološki informacijski sistem - prenova sistema
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 280; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
PROBLEMATIKA VAROVANJA INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM - PRIMER RAKUSCHEVEGA MLINA V CELJU
Petra Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: Zastavljeni cilj diplomske naloge je bil v prvi vrsti opis problematike varovanja industrijske arhitekture, predvsem na primeru Rakuschevega mlina v Celju. Pri tem so bile opisane dejavnosti lastnice objekta, Mestne občine Celje in pobude strokovnjakov pred samim požarom in po njem. Eden od namenov naloge je bil tudi vključitev drugih objektov, s katerimi je prikazana različna usoda le-teh; nekateri od teh, ki so dobili novo namembnost, pa bi lahko služili tudi kot zgled Mestni občini Celje. Poleg tega so preko celotnega diplomskega dela predstavljeni različni dejavniki, ki negativno vplivajo na ohranjanje teh, že danes redkih objektov. Ti so na primer pomanjkanje denarnih sredstev, lokacija objekta, ki je lahko primerna za nove, bolj dobičkonosne objekte, prav tako neuspešno iskanje nove namembnosti. Glavni razlog za propadanje objektov pa je nezadostno upoštevanje varstvenih režimov in slaba spomeniškovarstvena zakonodaja. Pri delu so bili uporabljeni arhivski viri, predvsem za raziskovanje zgodovine objekta samega, saj je literature o slednjemu zelo malo. Pri opisu problematike je v največji meri pripomogla dokumentacija, hranjena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Celje in razni članki v dnevnem časopisju, ki so izšli po požaru. Preko apelov in dopisov, ki so jih pošiljali strokovnjaki na Mestni občini Celje, je moč razbrati nestrinjanje z njenim delovanjem in ponujanjem začasnih in tudi daljnosežnih rešitev. Prav tako so v diplomsko delo vključena razna poročila o stanju objekta, ki so se med seboj izjemoma razlikovala, od tega, da je samo rušitev lahko rešitev, kakor do tega, da bi lahko objekt še naprej obstajal. Pri tem je predstavljeno predvsem nezadostno upoštevanje strokovnih mnenj in hitenje z rušitvijo.
Ključne besede: arhitektura, 19. stoletje, 20. stoletje, Rakuschev mlin, Celje, industrijski objekti, mlinarstvo, spomeniško varstvo, varovanje industrijske arhitekture, industrializacija
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Revitalizacija starih industrijskih območij na primeru Poslovno proizvodne cone Tezno
Jelko Meolic, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj mariborske industrije, s posebnim poudarkom na industrijski coni Tezno, ki je v 20. stoletju veljala za steber mariborskega gospodarstva, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) pa za sinonim mesta Maribor. Temu primerno sta predstavljena razcvet in postopen propad TAM-a kot posledica zgrešene gospodarske politike. Nesprejetje ključnih gospodarskih reform v sredini 70. let prejšnjega stoletja, ko je bila v zahodnoevropskih državah gospodarska aktivnost že usmerjena v zagotavljanje in razvoj storitev ter prestrukturiranje klasičnih proizvodnih dejavnosti, je vneslo destabilizacijo še v enopartijski politični prostor in plansko načrtovano gospodarstvo. Tako se je po razpadu Jugoslavije slovensko gospodarstvo moralo nepripravljeno soočiti z novo nastalimi družbeno–gospodarskimi razmerami globalnega tržnega gospodarstva. V nalogi je posebna pozornost namenjena družbenopolitičnim spremembam v času še vedno trajajoče tranzicije, ki zahtevajo prestrukturiranje gospodarstva in vključevanje v mednarodni gospodarski trg. Slovenska postindustrijska družba še vedno išče svojo identiteto in mesto v globaliziranem svetu, kar je predstavljeno na primeru Poslovno-proizvodne cone Tezno, ki stoji na temeljih nekdanjega gospodarskega velikana.
Ključne besede: Maribor, gospodarstvo, industrija, industrializacija, degradacija, deindustrializacija, poslovna cona Tezno, tranzicija, podjetništvo, revitalizacija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 146; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici