1. Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (Fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) s pomočjo biotestov (Cucumis test)Maja Luković, 2019, magistrsko delo Opis: Invazivne tujerodne vrste se hitro razmnožujejo in razširjajo ter izpodrivajo avtohtone vrste. V naši raziskavi smo želeli raziskati vsebnost rastlinskim hormonom podobnih substanc v dveh invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) in japonskem dresniku (Fallopia japonica). S kumaričnim (Cucumis) biotestom smo ugotavljali vsebnost avksinom in citokininom podobnih substanc v rastlinskem materialu, v različnih razvojnih stadijih rasti, sušenem v sušilniku ali liofilizatorju. V obeh proučevanih invazivnih vrstah smo v materialu, sušenem v liofilizatorju določili nekoliko več hormonom podobnih substanc v primerjavi s sušenim materialom v sušilniku. Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) je vsebovala med 65 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 50 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastlin. Japonski dresnik (Fallopia japonica) je vseboval med 63 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 53 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastline. Največ avksinov in avksinom podobnih substanc imata obe proučevani vrsti v drugem razvojnem stadiju, v katerem so rastline že razvile dolge, še neolesenele poganjke, ter liste in v tretjem razvojnem stadiju, v katerem so bile rastline skoraj popolnoma razvite, z že nekoliko olesenelimi stebli. Največ citokininov in citokininom podobnih substanc smo zaznali v drugem razvojnem stadiju pri obeh rastlinskih vrstah.
Ključne besede: Solidago canadensis, kanadska zlata rozga, Fallopia japonica, japonski dresnik, invazivne tujerodne rastline, avksini, indol-3-butanojska kislina (IBA), citokinini, 6-benzilaminopurin (BAP), kumarični (Cucumis) biotest
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1931; Prenosov: 112
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
2. |
3. RAZMNOŽEVANJE IZBRANIH VRST JAVORJEV S SEMENOM IN POTAKNJENCITamara Stramšak, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2010/2011 smo v rastlinjaku in laboratoriju za genetiko Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede preučevali razmnoževanje izbranih vrst javorjev. Pri vegetativnem razmnoževanju smo ugotavljali vpliv termina potikanja in rastnega regulatorja (0,8 % indol-3-maslena kislina IBA) na ukoreninjenost potaknjencev in razvoj kalusa srebrastega javorja (Acer saccharinum L.) in dveh sort pahljačastega javorja (Acer palmatum L. 'Atropurpureum' in 'Bloodgood'). Pri generativnem razmnoževanju smo ugotavljali vpliv različnih načinov stratifikacije na delež vzkaljenih semen pahljačastega javorja (Acer palmatum 'Thunberg ex Murray'). Poskus s potaknjenci je potekal v rastlinjaku v okolju megljenja in je bil zasnovan v štirih terminih. Termin potikanja ima statistično značilen vpliv na ukoreninjenost potaknjencev. Zgodnejši termini (v začetku poletja) so primernejši za razmnoževanje. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem IBA v koncentraciji 0,8 %, vpliva na uspešnost koreninjenja potaknjencev. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so potaknjenci srebrastega javorja v sredini junija dosegli 89 % razvoj kalusa in konec julija 97 % ukoreninjenje. Najvišji vznik sejancev (89 %) smo določili 36 dni po setvi, nenamočenega stratificiranega semena, ki je bil 30 dni izpostavljen rastni komori in 120 dni stratifikaciji (4 °C).
Ključne besede: javor / Acer ssp. / vegetativno razmnoževanje / potaknjenci / indol-3-maslena kislina / generativno razmnoževanje / stratifikacija
Objavljeno v DKUM: 17.04.2015; Ogledov: 4154; Prenosov: 355
Celotno besedilo (7,76 MB) |
4. SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALGAndreja Petek, 2011, diplomsko delo Opis: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Ključne besede: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Objavljeno v DKUM: 01.04.2011; Ogledov: 2807; Prenosov: 138
Celotno besedilo (854,61 KB) |
