Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1001,73 KB)

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Ključne besede: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1731; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2149; Prenosov: 439
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Integracija otrok s cerebralno paralizo v redne razrede osnovne šole je danes zelo razširjen model izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Le-ta pa prinaša poleg pozitivnih učinkov tudi nekatere težave. Glavni namen diplomske naloge je bil ugotoviti, s kakšnimi ovirami in težavami se ob vstopu otroka s cerebralno paralizo v redno osnovno šolo srečujejo starši, učitelji, otrokovi sošolci ter otrok sam. V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi praktičnega primera, s pomočjo anketnega vprašalnika, intervjuja in opazovanja, predstavljene ovire in težave, ki jih ima otrok ob vstopu v redno osnovno šolo. Rezultati so pokazali, da se težave kažejo v slabši usposobljenosti učiteljev za delo z otroki s cerebralno paralizo. Posledično tudi sošolci niso informirani o tem, zato težje razumejo prilagoditve in pomoč, ki jo sošolec potrebuje. Manjšo oviro predstavlja tudi dejstvo, da otrok zaradi slabših pogojev osnovne šole ne obiskuje v domačem kraju. Tako se po pouku ne more veliko družiti s svojimi sošolci in sklepati večja prijateljstva. Otrok s cerebralno paralizo se v šoli dobro počuti. Večje težave ima le na področju matematike in pozornosti. Drugih večjih težav raziskava ni pokazala. Sklepam lahko, da je integracija ob zadostnem sodelovanju vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces zelo uspešna, kljub nekaterim prej naštetim težavam.
Ključne besede: cerebralna paraliza, integracija, ovire pri integraciji, sodelovanje staršev, individualiziran program
Objavljeno v DKUM: 04.11.2010; Ogledov: 3607; Prenosov: 773
Celotno besedilo (949,41 KB)