1. |
2. Filozofski vplivi na avstrijsko subjektivistično šolo ekonomijeKarmen Marguč, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Ideje avstrijske subjektivistične šole ekonomije je mogoče razumeti s prepoznavanjem filozofskih vplivov, ki so prispevali k oblikovanju vodilnih misli takratnih ekonomistov. Zaradi omejenosti literature s tega področja bo predstavljen pregled filozofskih vplivov na avstrijsko šolo ekonomije in opravljena analitična raziskava morebitnih medsebojnih vplivov. Rezultati raziskave so pokazali, da so na avstrijsko šolo vplivali številni filozofi, kot so Aristotel, Brentano, Weber, in kritična usmerjenost do logičnih pozitivistov. V osnovnih temeljih ostaja šola zvesta Mengerjevim principom, zaradi česar je zanimiva za nadaljnjo, bolj analitično študijo.
Ključne besede: individualizem, filozofija, vpliv, ekonomija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 0 |
3. Nekateri problemi socialne ontologijeTomaž Koltai, 2017, magistrsko delo Opis: Vsebina magistrskega dela opisuje osnovne principe socialne ontologije po teoriji Johna Searla. Ta teorija izhaja iz naturalizma in pojasnjuje socialne bitnosti, kot posledico naravnih procesov, ki so biološko in fizikalno razložljivi. Osnovni paradoks socialne ontologije je hkratni pojav ontološke subjektivnosti in epistemološke objektivnosti. Searle pojasnjuje, da je tak pojav možen in ne predstavlja paradoksa. Socialna ontologija je po Searlu rezultat jezika oz. govornih dejanj. Z reprezentiranjem socialnih bitnosti kot stvarnih, jih delamo obstoječe. Za nastanek socialnih bitnosti je potrebno pripisovanje statusnih funkcij objektom, ki teh funkcij nimajo. Poleg tega je potrebna kolektivna intencionalnost, ki je temelj družbene stvarnosti. Kolektivne intencionalnosti ni možno pojasnjevati kot seštevek individualnih intencionalnosti, kot menijo metodološki individualisti. Pripisi statusnih funkcij, ki imajo obliko konstitutivnih pravil, so institucionalna dejstva. Statusna funkcija, ki je pripisana objektu, osebi ali dejstvu, temu pripisuje deontične moči. Deontične moči pri članih skupnosti povzročajo razloge za dejanja, ki so neodvisni od subjektivnih nagnenj članov. Na ta način so socialne bitnosti objektivne. V delu so podane tudi kritike in problemi teorije socialne ontologije Johna Searla. Opisanih je pet primerov kritik in problemov: problem ''Ad Hoc'', problem ''prostostoječih Y terminov'', problem institucionalnih dejstev, ki ne potrebujejo kolektivne prepoznave, kritika o drugih vrstah socialnih institucij in kritika o estetskih vplivih v socialni ontologiji. Vsaka predstavljena kritika vsebuje tudi Searlov zagovor. Poleg kritik sta predstavljeni še dve drugi teoriji socialne ontologije. To sta metodološki/ontološki individualizem in teorija skupne zavezanosti. Teorija skupne zavezanosti se v določenih segmentih s Searlom strinja, teorija metodološkega in ontološkega individualizma pa predstavlja nasprotno pozicijo.
Ključne besede: socialna ontologija, kolektivna intencionalnost, institucionalna dejstva, statusne funkcije, metodološki individualizem, ''prostostoječi'' Y termini
Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1212; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (586,14 KB) |
4. PROUČEVANJE MEDSEBOJNE ODVISNOSTI DAVČNE KULTURE IN DAVČNE UTAJE V IZBRANIH DRŽAVAHAleksandra Vehovar, 2015, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti medsebojno odvisnost davčne kulture in davčne utaje v izbranih državah. Da bi dosegli zastavljen namen magistrske naloge, smo si zastavili različne cilje. Le-te smo razporedili v dve skupini, in sicer na teoretične in empirične cilje.
Naša naloga je bila najprej proučiti in predstaviti pojem davčne kulture, izpostaviti nekaj izbranih definicij ter predstaviti oblikovanje davčne kulture. V nadaljevanju smo nato proučili in predstavili pojem davčne utaje, najpogostejše motive davčnih utaj, kategorizirali davčne utaje v različne vrste po določenih kriterijih in se dotaknili še zakonodaje, ki ureja kaznovanje davčnih utaj v Sloveniji.
Proučili in predstavili smo nekaj izbranih študij iz obravnavanega področja in na ta način zbrali vplivne dejavnike, ki smo jih po posameznih študijah povzeli v tabeli. Nato smo izvedli lastno raziskavo, v katero smo zajeli 47 naključno izbranih držav. Opredelili smo odvisno spremenljivko, ki jo predstavljajo davčne utaje in neodvisne spremenljivke: zaupanje v vlado, religija, učinkovitost vlade, vplivnost, individualizem, patriarhizem, izogibanje negotovosti ter BDP na prebivalca. Raziskavo smo izvedli s pomočjo regresijske analize ob uporabi metode najmanjših kvadratov.
Prva ugotovitev magistrskega dela je, da višja kot je stopnja individualizma, manjša je stopnja davčnih utaj, torej, če se poveča stopnja individualizma, se zmanjša stopnja davčnih utaj. Naslednja ugotovitev je, da med spremenljivko patriarhizem in davčnimi utajami obstaja pomembna povezava. Višja kot je stopnja izogibanja negotovosti, manjša je stopnja davčnih utaj. Zadnja ugotovitev magistrskega dela je, da višja kot je stopnja vplivnosti posameznika, višja je stopnja davčnih utaj v državi. To pomeni, da predstavlja višja stopnja vplivnosti posameznika, višjo stopnjo davčnih utaj v državi.
Ključne besede: davčna kultura, davčna utaja, individualizem, vplivnost posameznika, vplivni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 26.10.2015; Ogledov: 1662; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. Societal-level versus individual-level predictions of ethical behavior : a 48-society study of collectivism and individualismDavid A. Ralston, Vojko Potočan, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Is the societal-level of analysis sufficient today to understand the values of those in the global workforce? Or are individual-level analyses more appropriate for assessing the influence of values on ethical behaviors across country workforces? Using multi-level analyses for a 48-society sample, we test the utility of both the societal-level and individual-level dimensions of collectivism and individualism values for predicting ethical behaviors of business professionals. Our values-based behavioral analysis indicates that values at the individual-level make a more significant contribution to explaining variance in ethical behaviors than do values at the societal-level. Implicitly, our findings question the soundness of using societal-level values measures. Implications for international business research are discussed.
Ključne besede: kultura, vrednote, raziskovanje, poslovna etika, individualizem, kolektivizem, raziskovanje, merjenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1081; Prenosov: 38
 Povezava na celotno besedilo |
6. Organizational behaviourRobert Kreitner, Angelo Kinicki, Marc Buelens, 1999, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: organizacija poslovanja, vedenje, behaviorizem, organizacijski sistemi, organiziranost, organizacija, evalvacija, ocenjevanje, organizacijske strukture, uspešnost poslovanja, vodenje, TQM, management, celovita kvaliteta, uporaba človeških zmogljivosti, rezultati, organizacijska kultura, življenjski cikel, človeški potencial, vrednote, učni proces, spremembe, medkulturna komunikacija, individualizem, osebnost, psihologija osebnosti, čustva, zaznavanje, motiviranje, delovne skupine, zaposlenost, moč, enakopravnost, konflikti, reševanje problemov, pogajanje, modifikacija, samospoznavanje, stres
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1626; Prenosov: 129
Povezava na celotno besedilo |
7. How to motivate people : [learn the key skillsPatrick Forsyth, 2000, priročnik Ključne besede: delovna uspešnost, motiviranje, odličnost, človek, individualizem, zaznavanje, čustva, psihologija osebnosti, kadri, planiranje kadrov, delovna sila, predstava, pozitivizem, poklicna uspešnost, medosebni odnosi, kreativnost, ustvarjalnost, učenje, sposobnosti, rezultati, komuniciranje, moč
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1612; Prenosov: 56
Povezava na celotno besedilo |
8. Customer service on the Internet : building relationships, increasing loyalty, and staying competitiveJim Sterne, priročnik Ključne besede: potrošnik, storitve, psihologija osebnosti, znanje, individualizem, Internet, Extranet, računalniške mreže, marketing, trženje, komuniciranje, odnosi z javnostjo, konkurenca, WWW, World Wide Web, konkurenčnost, prednost, informacijski viri, računalništvo, uporaba računalnika, telekomunikacije, elektronska pošta, strategija trženja, vrednotenje, tržno planiranje, uporabniki, podpora, promocija, elektronsko poslovanje, uspešnost poslovanja, meritve, priročniki, case study
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2028; Prenosov: 69
Povezava na celotno besedilo |
9. Consumer behavior : buying, having, and beingMichael R. Solomon, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: potrošnik, vedenje, nakup, poraba, trg, osebnost, psihologija osebnosti, psihologija potrošnika, odločanje, kultura, individualizem, behaviorizem
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1676; Prenosov: 127
Povezava na celotno besedilo |
10. The leader's change handbook : an essential guide to setting direction and taking actionzbornik Ključne besede: vodenje, organizacijske strukture, korporacije, individualizem, struktura, teorija odločitev, odločanje, poslovne odločitve, transformacija, poslovodni delavci, strokovnjaki, učenje, izobraževanje, organiziranost, strateško upravljanje, management, spremembe, operativni plani, direktorji, uspešnost poslovanja, integracija, aktivnosti, konference, zborniki, priročniki, primeri, case study
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1935; Prenosov: 103
Povezava na celotno besedilo |
