1. Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenjaŽiva Pirc, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Ključne besede: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (4,66 MB) |
2. Finančni indikatorji in njihov vpliv na sestavo delniškega portfelja v procesu večkriterijskega odločanjaIzak Ravnak, 2023, diplomsko delo Opis: Zaradi hitrega tehnološkega razvoja se dandanes za vlaganje na delniških trgih odloča vse več posameznikov. Mnogi izmed njih so laiki in svoje odločitve sprejemajo na podlagi različnih strategij ter finančnih indikatorjev, ki jih ne poznajo dovolj dobro. V diplomskem delu smo s pomočjo različnih tehnik odločanja po več kriterijih hkrati prikazali, kako lahko različna interpretacija finančnih indikatorjev vpliva na končno odločitev posameznih odločevalcev. Definirali smo dva vlagatelja z različnimi preferencami, ki sta v nadaljevanju izbirala med dvajsetimi različnimi delnicami in jih deset uvrstila v portfelj. Zanimalo nas je, kolikšen delež portfeljev obeh vlagateljev bodo sestavljale iste delnice.
Za dobro in pravilno razumevanje smo najprej podrobneje opisali vse finančne indikatorje, ki smo jih v nadaljevanju uporabili pri reševanju problema. Te smo razdelili na več skupin, prav tako pa smo opisali, kako bosta posamezne indikatorje interpretirala oba vlagatelja. Zatem smo predstavili osnovne značilnosti delnic in koncept diverzifikacije vlagateljevega delniškega portfelja. Ker obstaja veliko različnih definicij posameznih gospodarskih sektorjev, v katere spadajo podjetja, smo v diplomskem delu za namene ločevanja različnih sektorjev izbrali uradno klasifikacijo GICS in jo nekoliko podrobneje predstavili. Ker smo problem rešili s pomočjo metod odločanja po več kriterijih hkrati, smo predstavili tudi zgodovino in razvoj različnih metod; tiste, ki smo jih v nadaljevanju uporabili, pa smo tudi podrobneje opisali.
Nato smo se lotili sistematičnega reševanja problema z vključitvijo več postopnih korakov. Ko smo problem definirali in izločili vse neustrezne alternative, smo ga za boljšo preglednost tudi hierarhično strukturirali. Sledilo je določanje vrednosti alternativ glede na posamezne kriterije, v okviru česar smo prikazali interpretacijo posameznih finančnih indikatorjev s strani obeh vlagateljev. Potem ko smo vsem kriterijem določili uteži, smo alternative (delnice) razvrstili glede na njihovo končno vrednost in analizirali portfelja obeh vlagateljev.
Ključne besede: delnice, portfelj, večkriterijsko odločanje, tveganje, finančni indikatorji
Objavljeno v DKUM: 20.06.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 69
Celotno besedilo (3,71 MB) |
3. Analiza indikatorjev dna na borznem trguSamuel Plečko, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti pomembne indikatorje borznega dna v času medvedjih trendov in preučiti njihovo napovedno moč na primeru indeksa S&P 500 v času dot-com balona, velike recesije in krize zaradi koronavirusa. Osredotočamo se na indikatorje razpoloženja, indikatorje tehnične analize in makroekonomska indikatorja ter indeks volatilnosti in multiplikator čistega dobička. Ugotavljamo, da je edini indikator, ki je pravilno napovedal vsa tri borzna dna, indikator razpoloženja individualnih investitorjev, vendar le z enim izmed treh uporabljenih kriterijev. Uspešna napovedovalca pa sta bila tudi indeks volatilnosti VIX in multiplikator čistega dobička. Ocenili smo tudi tri probit modele za napovedovanje borznega trenda, vendar je njihova natančnost pri določanju borznega dna v primerjavi z uporabo izbranih indikatorjev slabša. Na podlagi zbranih rezultatov ugotavljamo, da je mogoče na podlagi treh omenjenih indikatorjev zanesljivo napovedati borzno dno.
Ključne besede: S&P 500, borzni trend, indikatorji razpoloženja, indikatorji tehnične analize, makroekonomski indikatorji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,52 MB) |
4. Primerjava mednarodne konkurenčnosti izbranih evropskih gospodarstevGašper Škrlec, 2021, diplomsko delo Opis: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva je ena izmed prednostnih nalog za doseganje dolgoročnega razvoja države. Proučili smo koncept mednarodne konkurenčnosti po različnih avtorjih in ekonomskih šolah ter izpostavili ključne dejavnike pri doseganju le-te. Ocenjevanje konkurenčnosti držav smo preučili po metodologijah WEF in IMD ter pri tem izpostavili njuno problematiko. Ugotovili smo, da je pojem konkurenčnosti države pojasnjen heterogeno, velikokrat je opredeljen teoretično in metodološko različno. V diplomskem delu smo analizirali tudi pet različnih evropskih držav, in sicer na podlagi različnih parcialnih indikatorjev konkurenčnosti v obdobju od leta 2008 do 2019. Na podlagi statističnih podatkov smo identificirali konkurenčne prednosti izbranih evropskih gospodarstev in v nadaljevanju izpostavili izzive za ekonomsko politiko.
Ključne besede: konkurenčnost, indikatorji konkurenčnosti, evropska gospodarstva, strategija gospodarskega razvoja.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1117; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1007,98 KB) |
5. Valutni trg in implementacija avtomatiziranih strategij trgovanjaDominik Žibek, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes se vse več ljudi zanima za trgovanje na valutnem trgu oziroma z kratico FOREX (ang. Foreign Exchange Market), katera se uporablja po vsem svetu. Če se odločimo za trgovanje na valutnem trgu je bistvenega pomena, da se osredotočimo na eno strategijo in se je držimo. Brez točno določene strategije, je na daljši rok skoraj da ne mogoče ustvariti konstantne donose. Uspešno trgovanje je zapleten sistem procesov, za katerega porabljamo čas ter se soočamo z odzivi človeškega uma.
Tukaj nastopi priložnost, da se osredotočimo na implementacijo avtomatiziranih strategij, katere nam ob pravi izbiri prihranijo čas ter zmanjšajo oziroma izničijo dejavnik človeških čustev. V diplomski nalogi smo predstavili valutni trg, opisali nekaj najpogostejših orodij. Predstavili najpogosteje uporabljene indikatorje. Na koncu pa prikazali rezultate testov izbranih strategij.
Rezultati testov avtomatiziranih strategij so pokazali, da se z uporabo teh, v teoriji da doseči pozitivne donose. Vendar, ker smo za prikaz rezultatov uporabili metodo »backtesting« smo razložili, da bi bilo smiselno te strategije še dodatno testirati na realnih podatkih v realnem času. S tem bi pripomogli k manjšem tveganju, preden strategijo implementiramo na pravem trgovalnem računu.
Pri testih kateri smo opravili mi, so bili rezultati pozitivni, vendar pa moramo upoštevati, da pri vsakem trgovanju pretekli donosi niso zagotovilo za donose oziroma rezultate v prihodnosti.
Ključne besede: Valutno trgovajne, forex, avtomatizirane strategije, orodja za trgovanje, tehnični indikatorji
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 904; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,35 MB) |
6. Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine BovecMarjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1545; Prenosov: 214
Celotno besedilo (4,00 MB) |
7. Indikatorji islamistične radikalizacijeKlemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije.
Metode:
Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji.
Ugotovitve:
Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov.
Omejitve/uporabnost raziskave
Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo.
Praktična uporabnost:
Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1220; Prenosov: 86
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družiniAnja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije.
Metode:
Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.
Ugotovitve:
Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah.
Omejitve/uporabnost raziskave
Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Praktična uporabnost:
Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1180; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostnikiJanja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru.
Metode:
V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine.
Ugotovitve:
Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji.
Omejitve/uporabnost raziskave
Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate.
Praktična uporabnost:
Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1010; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjevIztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo.
Metode:
Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin.
Ugotovitve:
Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura).
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1150; Prenosov: 61
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
