| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 160
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Valutni trg in implementacija avtomatiziranih strategij trgovanja
Dominik Žibek, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes se vse več ljudi zanima za trgovanje na valutnem trgu oziroma z kratico FOREX (ang. Foreign Exchange Market), katera se uporablja po vsem svetu. Če se odločimo za trgovanje na valutnem trgu je bistvenega pomena, da se osredotočimo na eno strategijo in se je držimo. Brez točno določene strategije, je na daljši rok skoraj da ne mogoče ustvariti konstantne donose. Uspešno trgovanje je zapleten sistem procesov, za katerega porabljamo čas ter se soočamo z odzivi človeškega uma. Tukaj nastopi priložnost, da se osredotočimo na implementacijo avtomatiziranih strategij, katere nam ob pravi izbiri prihranijo čas ter zmanjšajo oziroma izničijo dejavnik človeških čustev. V diplomski nalogi smo predstavili valutni trg, opisali nekaj najpogostejših orodij. Predstavili najpogosteje uporabljene indikatorje. Na koncu pa prikazali rezultate testov izbranih strategij. Rezultati testov avtomatiziranih strategij so pokazali, da se z uporabo teh, v teoriji da doseči pozitivne donose. Vendar, ker smo za prikaz rezultatov uporabili metodo »backtesting« smo razložili, da bi bilo smiselno te strategije še dodatno testirati na realnih podatkih v realnem času. S tem bi pripomogli k manjšem tveganju, preden strategijo implementiramo na pravem trgovalnem računu. Pri testih kateri smo opravili mi, so bili rezultati pozitivni, vendar pa moramo upoštevati, da pri vsakem trgovanju pretekli donosi niso zagotovilo za donose oziroma rezultate v prihodnosti.
Ključne besede: Valutno trgovajne, forex, avtomatizirane strategije, orodja za trgovanje, tehnični indikatorji
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine Bovec
Marjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

3.
Indikatorji islamistične radikalizacije
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 462; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 391; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostniki
Janja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 392; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Merjenje stopnje trajnosti v turističnih destinacijah Republike Slovenije
Marko Ogorelc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V magistskem delu smo se ukvarjali z zelo aktualnim vprašanjem, ki danes praktično obsega celotno svetovno gospodarstvo, katerega del je tudi turistična industrija. V prvem delu smo opisovali osnove trajnostnega in odgovornega razvoja in indikatorjev trajnosti. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja izbrane turistične destinacije – Slovenska obala. V raziskovalnem delu pa nas je zanimalo v kolikšni meri je turizem v praksi res trajnosten in odgovoren znotraj izbrane destinacije, tako da smo v zadnjem delu izvedli raziskavo, na podlagi statističnih podatkov v izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo mednarodno priznanih ETIS indikatorjev trajnosti. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Rezultate raziskave smo potem primerjali še z rezultati raziskave, ki so jo izvedli kolegi iz Inštituta za turizem v Zagrebu, v različnih destinacijah na Hrvaški obali. V tem sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje, komentarje in predloge, glede na izbrano temo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, odgovorni razvoj, ETIS indikatorji, preliminarna raziskava, turistična destinacija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 740; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Bayesovi pristopi ocenjevanja dinamičnih sistemov za potrebe napovedovanja dinamike pretovora pristanišč
Marko Intihar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje še nerealiziranih dogodkov kot je na primer prediktivna analitika povpraševanja po količini blaga oz. storitev, je današnja vsakdanja praksa za večino subjektov industrije. Pristaniška dejavnost tukaj ni izjema, saj je potrebno zagotavljati kvalitetne napovedi bodočega pretovora pristanišč, ki so osnova za uspešno planiranje pristaniških dejavnosti. V doktorski disertaciji je prikazan algoritem, ki združuje izbrano paleto paradigm iz področja statistike in ekonometrije, z namenom zagotavljanja natančnih napovedi bodoče dinamike pristaniškega tovora. Ideja algoritma temelji na modeliranju časovne vrste izhoda ob upoštevanju izbranih vhodov, ki jih sestavljajo ustrezni ekonomski kazalniki. Le ti so predhodnje izbrani s selekcijsko proceduro in predimenzionirani z namenom zmanjševanja računske kompleksnosti in ohranjanja koristnih informacij osnovnih časovnih vrst. Algoritem kombinira MC simulacijo za selekcijo osnovnega nabora kazalnikov, ter izračun dinamičnih faktorskih modelov z uporabo EM algoritma in Kalmanovega filtra. Ti modeli se uporabljajo kot vhodi v ARIMAX modele časovne vrste opazovanega procesa. Celotni mehanizem pa povezuje pet-fazna procedura, ki preigrava različne strukture kandidatov ARIMAX modelov, in na koncu izbere enega kandidata za izbrani pretovor pristanišča. Končni kandidat je robusten in izpolnjuje temeljne statistično-ekonometrične teste, ter je predvsem zmožen zagotavljati zadovoljivo natančne napovedi. Dani algoritem je bil apliciran na realne podatke izbranega pristanišča. Nato smo izvedli komparativno analizo, v kateri dobljene rezultate primerjamo z napovedmi nekaterih standardnih modelov časovnih vrst. Analiza razkriva uporabnost apliciranega algoritma in nakazuje na koristno uporabo v praksi.
Ključne besede: Pretovor pristanišč, časovne vrste, prediktivna analitika, MC simulacija, Dinamična faktorska analiza, EM algoritem, Box-Jenkins modeli, makroekonomski indikatorji
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 921; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

9.
Izdelava armaturne plošče za vozilo Formula Student
Rok Ficko, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektno delo predstavlja zasnovo, izvedbo in delovanje elektronskega sistema za armaturno ploščo na dirkalniku Formula Student, na kateri so preko zaslona in indikatorjev prikazani pomembni podatki o vozilu. Sistem je zgrajen okoli mikrokrmilnika STM32F103C8, ki nadzoruje celotno vezje. Podatki se prikazujejo preko zaslona OLED in štirih indikatorjev sestavljenih iz svetlečih diod. Mikrokrmilnik uporablja za vodenje sistema dve vrsti komunikacij: CAN in I2C. Poleg elektronskega sistema je izdelana tudi karbonska plošča, v katero se vstavi elektronika, celoten modul pa je nato nameščen na vozilo.
Ključne besede: Armaturna plošča, Formula Student, STM32, elektronski sistem, prikazovalnik informacij, zaslon OLED, indikatorji LED
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 590; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

10.
Šahovski sistem rangiranja za primerjavo evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije
Miha Ravber, 2018, doktorska disertacija

Opis: Evolucijski algoritmi večkriterijske optimizacije so bili uspešno uporabljeni za reševanje realnih večkriterijskih problemov, kar pojasnjuje tudi njihovo popularnost. Ocenjevanje in primerjava evolucijski algoritmi večkriterijske optimizacije je pomembno vprašanje. Vendar izvajanje primerjav evolucijskih algoritmov ni trivialna naloga. Algoritmi imajo številne kontrolne parametre, ki jih je potrebno konfigurirati. Izbrati je treba primerne testne probleme in rezultate analizirati z uporabo statistične metode. Poleg tega lahko rezultate evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije ocenimo z različnimi indikatorji kakovosti, kar še dodatno otežuje primerjavo. Da bi olajšali proces primerjave smo, v doktorski disertaciji predstavili metodo za primerjavo in uglaševanje evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije. Najprej je bila opravljena analiza indikatorjev kakovosti, ki je pokazala, da lahko z indikatorji, ki merijo enake aspekte kakovosti, dobimo statistično značilne razlike. Dobili smo tudi nabor robustnih in konsistentnih indikatorjev. Za primerjavo algoritmov smo uporabili šahovski sistem rangiranja, ki je bil prilagojen za algoritme večkriterijske optimizacije z ansamblom indikatorjev kakovosti. V ansambel smo vključili najprimernejše indikatorje iz predhodne analize. Rezultati so pokazali, da je predlagana metoda dosegla primerljive rezultate s primerljivimi metodami z manjšim številom zagonov posameznega algoritma. Ker je uspešnost evolucijskih algoritmov lahko zelo odvisna od konfiguracije kontrolnih parametrov, smo predlagano metodo nadgradili tako, da omogoča uglaševanje. Rezultati eksperimenta so pokazali veliko izboljšanje algoritmov po izvedenem uglaševanju s predlagano metodo. Z uporabo uglaševanja zagotovimo, da imajo algoritmi primernejše kontrolne parametre in posledično je tudi primerjava bolj poštena.
Ključne besede: evolucijski algoritmi, večkriterijska optimizacija, sistem rangiranja, indikatorji kakovosti, uglaševanje parametrov.
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 747; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici