| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Antonio Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko dokazovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki spadajo v pojem gospodarske kriminalitete. V uvodnem delu so tako predstavljene nekatere kriminološke teorije, ki se nanašajo nanjo in razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminologijo ter kazenskim pravom. Nato je obravnavan sam pojem gospodarskega kaznivega dejanja v kontekstu splošnih elementov kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen elementom objektivnega pogoja kaznivosti, materialne protipravnosti in krivde, saj imajo slednji svoje specifike na področju gospodarskih kaznivih dejanj, kar pomembno vpliva tudi na njihovo dokazovanje. Dokazni postopek je po svoji logični zgradbi zahtevno procesnopravno opravilo, ki združuje uporabo dejanskih ugotovitev iz zunanjega materialnega sveta ter uporabo procesnih pravil in materialnega (kazenskega) prava na slednje. Pri tem se v okviru gospodarskih kaznivih dejanj pojavljajo določene posebnosti v odnosu do dokazovanja njihovih temeljnih elementov in zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj. Še posebej je v tem kontekstu aktualno pravilo proste podjetniške presoje in uporaba nekaterih ugotovitev civilnega prava, ki lahko kot tihe blanketne norme služijo predvsem v utemeljitev naklepa storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, kar je pogosto izjemno težek element z vidika dokazovanja. Navedeno je v nadaljevanju diplomskega dela aplicirano in analizirano preko izbranih kaznivih dejanj, še posebej upoštevaje sodno prakso kot pogosto temeljnega in resničnega odraza ter analize uporabe zakonskih pravil v praksi.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, formalno dokazovanje, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, poslovna goljufija, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pravilo proste podjetniške presoje, naklep, indici, posredno dokazovanje
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1004; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (525,83 KB)

4.
Indici davčnih utaj : magistrsko delo
Tomaž Zec, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri obravnavanju teme »indici davčnih utaj« je potrebno opredeliti dva pojma, in sicer davčne utaje in indic. Indic (lat. indicium) je (značilno, sumljivo) znamenje, dejstvo, okoliščina, po kateri sklepamo o čem, zlasti pa znamenja, okoliščine, po katerih se sklepa na storilca kaznivega dejanja (Verbinc, 1982). Indici in indicialne metode se tako uporabljajo v vseh segmentih preiskovanja, sicer ne toliko kot dokaz, ampak predvsem kot orientacijo in začetni sum v preiskovanju kaznivih dejanj. Davčna utaja je s pravnega vidika opredeljena kot vsako dejanje davčnega zavezanca, da davčnim ali drugim organom posreduje nepravilne ali nepopolne podatke ali davčni organ ne obvesti o davčno pomembnih zadevah ali pa protizakonito uporablja davčne označbe ali žige in zase ali za druge osebe pridobi neupravičene davčne ugodnosti. O davčni utaji govorimo tudi takrat, ko se davčni zavezanec na osnovi napačnih ali namerno izpuščenih navedb delno ali popolnoma izogne obveznostim (Čokelc, 2005). S pravnega vidika lahko dejanja davčnega zavezanca, ki jih počne, da bi zmanjšal davčno obveznost, delimo v tri skupine: izognitev davku, zaobidenje davka in utaja davka(Čokelc, 2007). Po ekonomski opredelitvi davčne utaje pa le-to definiramo kot zavestno odločitev za zmanjšanje davčne obveznosti. Pri tem se davčni zavezanec zaveda morebitnega pregona, ampak se na podlagi pozitivnih in negativnih učinkov odloči za utajo (Čokelc, 2005). Vsekakor predstavljajo indici pomemben faktor v preiskovanju davčnih utaj, predvsem kot indikator davčnih malverzacij, v nekaterih primerih pa lahko tudi kot dokaz. Sam način zaznavanja je odvisen od preiskovalca, njegovih izkušenj in znanja. Problem pa predstavlja prav zaznavanje ob poplavi novih pravnih subjektov, pojavnih oblik in učinka globalizacije. Stopna utajevanja je po mnenju preiskovalcev visoka, pri čemer se utajevanje po določenih segmentih obdavčitve razlikuje glede na stanje v gospodarstvu.
Ključne besede: davki, davčne utaje, davčna inšpekcija, gospodarska kriminaliteta, davčni vrtiljaki, indici, magistrska dela
Objavljeno: 04.09.2014; Ogledov: 1071; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (576,82 KB)

5.
Indicije korupcije v svrsi kriminalistike
Bojan Dobovšek, Danijela Frangež, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: korupcija, preprečevanje, primeri, indici
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 714; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Digitalni dokazi - novost v kriminalističnem preiskovanju?
Zala Žvab, Anton Dvoršek, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: digitalni dokazi, indici, kriminalistično preiskovanje, digitalna forenzika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 515; Prenosov: 168
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Indici pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja poslovne kriminalitete
Tomaž Krek, 2016, diplomsko delo

Opis: V delokrog Oddelka za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije sodi preko osemdeset kaznivih dejanj, kar zahteva od preiskovalca širok spekter znanja področne zakonodaje. Skupina za poslovno kriminaliteto, Sektorja kriminalistične policije, Policijske uprave Ljubljana, zaradi velikega pripada naznanjenih kaznivih dejanj ni zmožna preiskovati kazniva dejanja, ki bi jih sama zaznala s pomočjo indicev, kot je to značilno pri preiskovanju klasične kriminalitete. S pomočjo indicev lahko sklepamo na nekaj, oziroma lahko indici nakazujejo na možnost izvršitve kaznivega dejanja in na storilca tega dejanja. Z njihovo pomočjo lahko pridemo do informacij, ki imajo dokazno vrednost. Lahko pa imajo nek posredni dokaz, ki se lahko ob pravilnem povezovanju ostalih posrednih in neposrednih dokazov ovrednotijo kot dokaz v okviru predkazenskega in kazenskega postopka. Pri naznanjenih kaznivih dejanjih z znanim storilcem se pri preiskovanju iščejo indici, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje oziroma se preverja ravnanje storilcev, v smislu odkrivanja elementov kaznivega ravnanja, ki so določeni v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1, 2012) kot prepovedana. Eden večjih problemov gospodarske kriminalitete in s tem posledično poslovne kriminalitete na območju Policijske uprave Ljubljana je, da nima izdelanih pravil dokazovanja v predkazenskem postopku, oziroma ima policija zaradi pomanjkljivega usmerjanja tožilstva težave s pravilnim vrednotenjem indicev. Na to nakazuje dejstvo, da tožilstvo večino policijskih kazenskih ovadb iz gospodarskega področja zavrže z navedbo, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje.
Ključne besede: kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, indici, dokazi, diplomske naloge
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (659,96 KB)

8.
Fingirani samomori
Karin Šalamun, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Ključne besede: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 477; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (500,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici