1. Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok : diplomsko deloNina Domanjko, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok smo v teoretičnem delu prikazali sestavo človeškega telesa, prehrano, delovanje in vlogo kostnega, mišičnega in maščobnega tkiva, indeks telesne mase in temeljne gibalne spretnosti. Namen dela je bil preučiti povezanost med telesno sestavo in gibalno spretnostjo predšolskih otrok. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Na vzorcu 24 dečkov in 15 deklic iz vrtcev v Mariboru smo poskušali ugotoviti, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok ter ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ne obstaja povezava med nobeno od izpostavljenih spremenljivk, tako da hipotez nismo potrdili. Rezultati so nas presenetili, saj smo povezavo pričakovali, prav tako pa so podobne raziskave potrjevale povezave med izpostavljenimi koncepti.
Ključne besede: telesna sestava, gibanje, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (718,17 KB) |
2. Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicineEva Keber, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanjaKatja Kuhar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga sestave telesa pri upravljanju gibanja smo v teoretičnem delu predstavili upravljanje gibanja otrok, predstavili smo senzomotorični sistem, razvoj in delovanje senzomotoričnega sistema, senzorične procese in področja ter razvoj senzomotorike pri otrocih. V nadaljevanju smo predstavili še sestavo telesa, telesni razvoj in morfološke značilnosti otrok. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke in jih analizirali. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Ptuj. V raziskavo je bilo vključenih 56 otrok, starih med 5 in 7 let. Za merjenje smo uporabili 12 testov upravljanja gibanja in napravo za merjenje bioimpedance. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo analizirali podatke in jih v okviru hipotez tudi podrobneje predstavili. Ugotovili smo, da med indeksom telesne mase in sposobnostjo upravljanja gibanja ni statistično pomembne povezanosti, prav tako ni statistično pomembne povezanosti med mišično maso in sposobnostjo upravljanja gibanja. Med maščobno maso in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja neznatna pozitivna povezanost. Med prehranjenostjo in sposobnostjo upravljanja gibanja obstaja pozitivna nizka povezanost.
Ključne besede: sposobnost upravljanja gibanja, predšolski otroci, indeks telesne mase, mišična masa, maščobna masa, prehranjenost otrok.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 75
Celotno besedilo (709,69 KB) |
4. Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med odraslo populacijoManca Planovšek, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Prekomerna telesna teža in debelost sta velik problem pri nas in po svetu. Namen zaključnega dela je bil predstaviti razširjenost debelosti v savinjski regiji, med odraslo populacijo.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik. Oblikovali smo ga na podlagi vprašalnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vprašalnik CEBQ. Raziskava je potekala meseca maja 2019, v njej je sodelovalo 200 anketirancev med 21. in 65. letom starosti.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so moški in ženske v savinjski regiji čezmerno hranjeni. Povprečen ITM žensk v savinjski regiji znaša 25,74, povprečen ITM moških pa 26,71. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica ljudi pozna program CINDI in čemu je namenjen.
Diskusija in zaključek: Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti je velik javno zdravstveni problem. Pomembno je, da zdravstveni delavci ozaveščamo ljudi o zdravem načinu življenja in zmanjševanju telesne teže, saj se morajo ljudje zavedati kako vpliva prekomerna telesna teža na njihovo počutje in zdravje.
Ključne besede: povečana telesna teža, problematika odraslih, program CINDI, zdravstvena vzgoja odraslih, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 15.11.2019; Ogledov: 2394; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. |
6. Prisotnost zdravstvenega tveganja pri starostnikihJasmina Golenko, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Magistrsko delo podaja vpogled v življenjski slog starostnikov v EU in v njihov način življenja. Skupaj z večjim številom ljudi, starih 65 let in več, ki živijo dlje, narašča tudi število ljudi z več dejavniki tveganega načina življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšnem delu starostniki nezdravo živijo, in predstaviti pogostost pojava posameznih dejavnikov zdravstvenega tveganja, kot so razširjenost pitja alkohola in kajenja, pogostost telesne aktivnosti in prehranjenost starostnikov, s pomočjo indeksa telesne mase.
Metode: V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili podatke kvantitativne raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi – SHARE. Podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SPSS in tako preverili postavljene hipoteze, ki smo jih preverjali s pomočjo Kruskall-Wallisovega testa, post hoc testa in t-testa neodvisnih vzorcev. Raziskovalni vzorec statistične obdelave petega vala raziskave easySHARE, ki je bil opravljen leta 2013, je vključeval 35.140 starostnikov iz petnajstih evropskih držav.
Rezultati: Dokazali smo, da med državami EU obstajajo statistično značilne razlike v uživanju alkohola (x² = 4.787,540, p ˂ 0,001). Povprečna starost kadilcev je bistveno nižja kot povprečna starost nekadilcev (t = 26,8, p < 0,001). Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika v pogostosti telesne aktivnosti starostnikov med državami EU (x² = 1.748,006, p < 0,001).
Sklep: Vse več težav in poslabšanja kroničnih obolenj si povzročamo ljudje sami z dodajanjem zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo zdravje. Z zmernim pitjem alkohola, opustitvijo kajenja in redno telesno vadbo bi lahko bilo tudi kronično obolenje lažje obvladovati.
Ključne besede: tvegano življenje starostnikov, indeks telesne mase, kajenje v starosti, pitje alkohola, telesna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 267
Celotno besedilo (885,64 KB) |
7. Športna dejavnost in telesna teža učencev v PrekmurjuSonja Zver, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Ključne besede: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1822; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvoAleksander Jokić, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25).
Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 2794; Prenosov: 481
Celotno besedilo (1,36 MB) |
9. Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrokMojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1516; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,35 MB) |
10. Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrokBarbara Kirbiš, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok smo na teoretičnem nivoju želeli ugotoviti, kako s preventivnimi gibalnimi dejavnostmi preprečimo prekomerno telesno težo in debelost pri predšolskih otrocih. S pomočjo deskriptivne metode dela smo pojasnili splošne značilnosti gibalnega razvoja, opredelili motorične sposobnosti in faze gibalnega razvoja ter večjo pozornost namenili pomenu gibalnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Našteli smo vzroke in posledice prekomerne telesne teže in debelosti otrok, katere povzročajo različne bolezni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, bolezni jeter in ledvic). S komparativno metodo dela smo primerjali odstotek stanja prehranjenosti po svetu in v Sloveniji ter pregledali stanje prehranjenosti glede na indeks telesne mase. V Sloveniji in po svetu sta prekomerna telesna teža in debelost otrok izredno razširjeni ter v velikem porastu. Leta 2012 je tako bilo v Sloveniji 27,10 % čezmerno težkih dečkov, od tega 7,30 % debelih, in 23,70 % čezmerno težkih deklic, od tega 6,50 % debelih. V skladu z namenom naše naloge smo prišli do zaključka, da vsakodnevna zmerna intenzivna gibalna dejavnost preventivno vpliva na debelost in prekomerno telesno težo otrok.
Ključne besede: Debelost, prekomerna telesna teža, indeks telesne mase, zmerna intenzivna gibalna dejavnost, preventiva.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2054; Prenosov: 225
Celotno besedilo (703,47 KB) |
