1. Prednosti in slabosti globalizacijeKarin Šteiner, 2019, diplomsko delo Opis: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije.
Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi.
Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti.
In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Ključne besede: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Objavljeno v DKUM: 23.07.2019; Ogledov: 6394; Prenosov: 882
 Celotno besedilo (2,26 MB) |
2. VPLIV TEHNOLOŠKIH SPREMEMB NA GLOBALIZACIJONives Mohar, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom »Vpliv tehnoloških dejavnikov na globalizacijo« zajema dve večji področji ekonomske teorije – tehnologijo in globalizacijo. Namen magistrskega dela je analizirati odnose med tehnološkimi spremembami, gospodarsko rastjo in globaliziranostjo držav.
Teoretični del smo razdelili na obravnavo tehnologije in globalizacije. Najprej smo predstavili pojme, ki se navezujejo na tehnologijo, nato smo prikazali mesto tehnologije skozi zgodovino ekonomske teorije in predstavili tehnološke teorije mednarodne menjave. Na koncu poglavja smo nekaj besed namenili industrijski revoluciji in prikazali tehnologijo v vlogi pogajalca mednarodne vpetosti. Nadaljevanje teoretičnega dela zajema predstavitev globalizacije, njene značilnosti, faze in gonilne sile. Posebej smo se osredotočili na tehnološke dejavnike globalizacije, med katere uvrščamo tehnološki napredek, izboljšave v transportu in napredek na področju informacijsko-komunikacije tehnologije. Nikakor pa nismo pozabili na prikaz prednosti in pasti globalizacije, dotaknili pa smo se tudi večne dileme ali je globalizacija gonilo rasti.
V zadnjem delu smo proučevali odnos med tehnološko pripravljenostjo, inovacijami, globalizacijo in gospodarsko rastjo. V podrobnejšo analizo smo zajeli naslednje države: Avstrijo, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko in Slovenijo. S pomočjo analize globalnega indeksa konkurenčnosti, indeksa globalizacije KOF in gibanja bruto družbenega proizvoda smo poskušali ugotoviti ali dostopnost najnovejših tehnologij vpliva na gospodarski razvoj kakor tudi povečuje globaliziranost države. Prav tako smo proučevali inovativnost izbranih držav. Pred sklepnimi ugotovitvami pa smo predstaviti tudi položaj Slovenije med izbranimi državami na lestvici indeksa globalne konkurenčnosti in indeksa KOF globalizacije.
Intenzivne in hitre tehnološke spremembe ter spremenjeni pogoji mednarodne menjave (cenejši in hitrejši transport in informacije) vplivajo oz. povzročajo spremembe na področju mednarodne menjave, mednarodnega poslovanja in vloge države v procesu globalizacije.
Ključne besede: Tehnologija, tehnološke spremembe, tehnološki napredek, inovacije, industrijska revolucija, globalizacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izboljšave v transportu, gospodarska rast, bruto družbeni proizvod, globalni indeks konkurenčnosti, indeks globalizacije KOF.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 2880; Prenosov: 597
Celotno besedilo (7,98 MB) |
3. VPLIV FINANČNE KRIZE KOT POSLEDICE GLOBALIZACIJE NA SPREMINJANJE KONKURENČNOSTI DRŽAVVesna Tembeleska, 2013, magistrsko delo Opis: Svetovno gospodarstvo se vedno bolj srečuje z neizogibnimi izzivi, ki so v času sodobne ekonomije vse bolj nepredvidljivi in imajo usodne posledice na globalno ekonomijo. Vzroki za tovrstne spremembe so številni, med najbolj razširjene sodi vsekakor globalizacija s svojo razvojno značilnostjo. Gre za nestanoviten proces, katerega bistvena značilost je v povezovanju. Zadnja tri desetletja lahko opišemo kot poglobljeno fazo globalizacije, njeni vidiki in vplivi se kažejo dolgoročno in se jim ni mogoče izogniti. Kot najbolj vidno posledico globalizacije štejemo finančne krize, ki so se prav zaradi tega procesa razvijale in širile bistveno drugače kot v preteklosti. Odzivanje in odpravljanje posledic finančnih kriz danes predstavlja pomemben dejavnik nacionalne konkurenčnosti. Spreminjanje stanja konkurenčnosti držav je tako povratni učinek vplivov ekonomskih, političnih in družbenih dejavnikov, ki jih narekuje sama globalizacija.
V magistrski nalogi sem želela ugotoviti povezavo med globalizacijo, finančno krizo in konkurenčnostjo. Z analizo statističnih podatkov preučujem vpliv in obseg globalizacije na konkurenčnost držav.
Neposredno primerjanje rezultatov, pridobljenih z različnimi merjenji, se je izkazalo za nepopolno. Povezava med globalizacijo in globalno konkurenčnostjo, na osnovi analiziranja indeksov obeh spremenljivk, je pozitivna in srednje močna. Vloga države pri doseganju nacionalne konkurenčnosti je vsekakor prisotna, vendar učinkovitosti, merjene z deležem vladne porabe na osnovi večletnih ukrepov, nisem dokazala.
Ključne besede: globalizacija, konkurenčnost, indeks globalizacije in konkurenčnosti, metodologije merjenja konkurenčnosti, finančna kriza, vpliv in vloga države
Objavljeno v DKUM: 21.03.2013; Ogledov: 2019; Prenosov: 385
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. GLOBALIZACIJA IN REVŠČINAHerman Vabič, 2010, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem področja globalizacije in revščine. Globalizacija je proces, ki je odločno prispeval k odpiranju mej, pretoku kapitala in vzpostavljanju svobodnega trga. Globalizacija ima številne definicije. Najbolj javna in ljudska pa je tista, ki globalizacijo povezuje s pretežno pozitivnimi občutki in pričakovanji o boljšem življenju, novih delovnih mestih, številnih priložnostih … V poglavju o globalizaciji sem opredelil različne definicije globalizacije, prikazal faktorje, ki so spodbudili globalizacijo, različne vidike globalizacije in meril globalizacijo z indeksom globalizacije.
Revščina je naslednje področje, ki sledi v magistrskem delu. Revščino lahko opredelimo kot pomanjkanje življenjsko potrebnih stvari, kot so hrana, oblačila, zavetje in varno pitje vode. Revščino lahko opredelimo iz različnih vidikov tako, da ločimo absolutno revščino, relativno revščino in subjektivno revščino. Prav tako kot razlikujemo različne vidike revščine, imamo tudi različne načine merjenja revščine in mednarodne organizacije, ki se z njimi ukvarjajo (Svetovna banka, Eurostat, Združeni narodi). Na koncu poglavja o revščini pa sem prikazal še nekatere povezave med revščino in globalizacijo. Globalizacijo sem opredelil predvsem iz ekonomskega vidika (gospodarska rast, trgovina, TNI).
V zaključku naloge sem opravil analizo, katere namen je bil raziskati vpliv globalizacije na revščino. Poskušal sem potrditi pozitivno vlogo globalizacije pri zmanjševanju revščine. V začetnem delu analize sem najprej opredelil kazalnike, s katerimi sem preverjal hipotezo H 1 in hipotezo H 2, nato pa sem dodal še ekonomske kazalnike globalizacije (trgovina, TNI), kazalnik razvoja in z analizo regresije preveril še hipotezo H 3.
Ključne besede: globalizacija, razsežnost globalizacije, indeks globalizacije, revščina, merjenje revščine, trgovina, gospodarska rast, tuje neposredne investicije, analiza regresije
Objavljeno v DKUM: 01.07.2010; Ogledov: 8497; Prenosov: 1920
Celotno besedilo (802,73 KB) |
