| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA KAZALNIKOV ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA V SLOVENIJI IN EU
Vlasta Mak, 2011, diplomsko delo

Opis: Življenjska raven je ekonomska in družbena kategorija in hkrati dejavnik razvoja družbenoekonomskih razmerij. Na eni strani obsega življenjske razmere prebivalstva, na drugi pa delovne ter družbene razmere človeka. Pod pojmom življenjska raven razumemo dosežene življenjske pogoje, ki so merjeni na agregatni in individualni ravni. Najlažje jo je prikazati z naslednjim izborom kazalnikov življenjske ravni: zdravje in dostop do zdravstvene oskrbe, zaposlitev in delovne razmere, gmotni viri, izobrazba, družina in medosebni odnosi, prebivališče oziroma stanovanje, varnost življenja, prosti čas in rekreacija ter politična participacija. Indeks človekovega razvoja (HDI – Human Development Index) je pomemben kazalnik kompleksnosti in povezanosti dohodka in blaginje ter prepletenosti in medsebojne povezanosti ekonomskih in socialnih politik. HDI kaže blaginjo na treh področjih družbenega razvoja. Kazalci, s katerimi je ta opredeljen, naj bi odsevali dosežke držav na različnih ravneh. Vključuje torej zdravje (pričakovana življenjska doba ob rojstvu za spremljanje življenjske dobe in zdravstvenih razmer), dohodek oziroma dostop do virov, ki ljudem omogočajo dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca po kupni moči) ter izobraženost in znanje (bruto stopnja vključenosti in pismenosti, ki prikazujeta kombinirano stopnjo vpisa na različne ravni izobraževanja oziroma stopnjo pismenosti odraslega prebivalstva). Dojemanje kakovosti življenja je tesno povezano z vrednotami in normami posamezne družbe, s subjektivnostjo dojemanja. Zato se v zadnjem času uveljavljajo kazalci, ki opisujejo spremembe v posamičnih dogodkih človekovega življenja ter s tem opisno prikažejo razlike v življenju posameznika in družbe. Razlike je še dodatno poglobila gospodarska in finančna kriza, ki je nastopila konec leta 2007. Bogatejše in razvitejše države so postale še bolj razvite, revnejše se jim le počasi približujejo. Med razvite države v EU se štejejo Irska, Nizozemska, Nemčija, Švedska in Francija. Slovenija je na sredini lestvice. Na dnu so Poljska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija.
Ključne besede: kakovost življenja, življenja raven (življenjski standard), kazalci življenjske ravni, človekov razvoj, indeks človekovega razvoja
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 3104; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
BDP IN ALTERNATIVNI KAZALNIKI KOT MERILO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Rok Mihalič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ne samo, da BDP ne upošteva ključnih elementov kakovosti življenja, ampak v veliko primerih celo spodbuja aktivnosti, ki so v nasprotju z dolgoročno blaginjo skupnosti. Pri tem je smiselno omeniti npr. izkoriščanje naravnih virov, ki vodi v propad ekosistemov. Nič nam ne pove o družbeni neenakosti, ki pogosto vodi k socialnim nemirom. Enako velja za vse elemente socialne razčlenitve (ločitve, kazniva dejanja), ki jih obravnava kot ekonomske koristi. Podcenjuje tudi človeški kapital s tem ko zajema samo obseg končnih proizvodov. Potreben je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi bila ogrožena možnost zadovoljitve potreb prihodnjih generacij. In takšnega razvoja trenutni koncept ne prinaša. Naš planet je že sedaj preobremenjen zaradi potrošnje in onesnaževanja. Edini način, da se to neravnovesje popravi, je institucionalizacija drugih nacionalnih indikatorjev (okoljskih, povezanih z zdravjem itd.), ki bi odražali tisto pravo kompleksnost človekovega napredka. Ni pa pravega konsenza, koliko indikatorjev bi bilo smiselno vključiti in to je vprašanje, s katerim se že leta ubadajo ekonomisti. Obravnavali smo tudi odnos med gospodarsko rastjo in okoljem ter prišli do zaključka, da je kompleksen in večplasten in da ni res, da gospodarska rast vedno povečuje okoljsko škodo, kot tudi ni res, da se sčasoma vedno zmanjša. Kaj se dogaja je odvisno od števila prebivalstva, vzorcev potrošnje in uporabljene tehnologije. Kar je jasno pa je, da so za dosego trajnostnega razvoja potrebne velike tehnološke spremembe, te pa zahtevajo investicije in akumulacijo kapitala. Analizirali smo tudi vpliv tehnologije, pri čemer smo predvidevali različne scenarije s pomočjo IPAT identitete. Tehnologija, pa čeprav povzročitelj in rešitelj hkrati, je lahko ključni dejavnik izboljšanja okolja. Prav ta tretja komponenta identitete, torej tehnologija, predstavlja največje upanje za tranzicijo v trajnostni razvoj, doslej pa je bila videna kot kontinuiran vir onesnaževanja. Nato smo analizirali osem obstoječih alternativnih kazalnikov, ki smo jih ocenjevali skozi SWOT analizo ter jih spoznali skozi študije primerov. Potrebo po novih kazalnikih smo potrdili z javnomnenjsko raziskavo Globescana, ki je pokazala, da tradicionalna mera BDP ne predstavlja dovolj celovite slike napredka države. Uporaba BDP-ja ima svoje prednosti saj pomaga pri makroekonomski politiki, je enostaven, univerzalen, objektiven in uporablja tržno ceno kot vodilni princip. Rast je sicer pomembna, toda ne smemo rasti na način, ki zanemarja osnovna načela trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, trajnostni razvoj, gospodarska rast, alternativni kazalniki, pristno varčevanje, indeks uravnotežene ekonomske blaginje, kazalnik pristnega razvoja, zeleni BDP, indeks človekovega razvoja, okoljski odtis, indeks srečnega planeta, indeks boljšega življenja, IPAT identiteta, EKC hipoteza
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 2225; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici