1. Vpliv barvanja p16/Ki67 citološkega brisa materničnega vratu pri spremembah žleznih celicSaša Jeromel, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Rak materničnega vratu (RMV) velja za četrto najpogostejše maligno obolenje žensk in kar prvo najpogostejše med ženskami, starimi od 20 do 34 let. S pravočasnim odkrivanjem predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu (MV) jih lahko uspešno zdravimo in zmanjšamo umrljivost zaradi RMV.
Že več desetletij citološka preiskava brisa materničnega vratu (BMV) predstavlja osnovno metodo v presejanju za predrakave spremembe. Zaradi nezadovoljive zanesljivosti negativnega izvida presejanje s citološkim pregledom brisa zahteva pogoste ponovitve. Nastanek RMV je v večini primerov posledica okužbe z visokorizičnimi humanimi papilomavirusi (HPV), zato je v številnih državah test HPV postal del presejalnih protokolov. Ker je okužba s HPV pogosto prehodna in nam test ne omogoča ločevanja med ženskami z velikim in majhnim tveganjem za razvoj RMV, potrebujemo dodatno triažno metodo.
Imunocitokemično dvojno barvanje p16/Ki67 je metoda, ki temelji na določanju bioloških označevalcev p16 in Ki67 v celicah iz BMV. V številnih raziskavah ugotavljajo, da je dvojno barvanje učinkovita metoda za triažo žensk s spremembami ploščatih celic, vendar je količina informacij o vplivu barvanja p16/Ki67 citološkega BMV pri spremembah žleznih celic zelo omejena.
Tako relativna kot absolutna incidenca cervikalnega adenokarcinoma narašča. Odkrivanje žleznih predrakavih sprememb s cervikalno citologijo je zaradi njihove multifokalne narave in lokacije v bazi kript oteženo, test HPV pa ne omogoča odkritja nekaterih tipov adenokarcinoma, ki so navadno HPV-negativni. Po drugi strani pa zaradi porasta precepljenosti proti najpogostejšim različicam virusa HPV pričakujemo upad specifičnosti testa HPV.
Namen raziskave je bil opredeliti vpliv barvanja p16/Ki67 citološkega BMV pri spremembah žleznih celic. Želeli smo oceniti, ali je dvojno barvanje primerno orodje za dopolnitev trenutnega presejalnega programa za predrakave in rakave spremembe MV, ki bi omogočilo lažje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb tudi žleznega epitelija.
Ključne besede: dvojno barvanje p16/Ki67, atipične žlezne celice, HPV, adenokarcinom in situ, cervikalni adenokarcinom
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
2. In situ funkcionalizacija poroznih politiolenov s funkcionalnimi alkeni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeDomen Slemenšek, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja rezultate in situ funkcionalizacije poli(pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)-ko-1,6-heksandiol diakrilata) z glicidil metakrilatom in vinilbenzil kloridom. Z uporabo glicidil metakrilata smo v polimer uvedli epoksi funkcionalno skupino, ki z odprtjem obroča lahko sodeluje pri številnih nukleofilnih reakcijah in s tem poveča aplikativnost nastalega kopolimera. Polimer funkcionaliziran z vinilbenzil kloridom prav tako pridobi novo funkcionalno skupino, klorometilno skupino, ki sodeluje pri številnih reakcijah. In situ funkcionalizacije smo izvedli s tiol-en klik polimerizacijo v masi in s tiol-en klik polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze.
Uspešnejši smo bili s funkcionalizacijo z glicidil metakrilatom. Poli(pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)-ko-1,6-heksandiol diakrilat-ko-glicidil metakrilatni) monoliti pripravljeni s polimerizacijo v masi so bili rumeno obarvani, krhki in neporozni. Monoliti sinteze istega kopolimera s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije so bili bele barve, rahlo upogibljivi, krhki in porozni.
Pomembno je, da se je glicidil metakrilat med in situ funkcionalizacijo vključil v polimerno verigo, kar smo dokazali s FTIR spektroskopijo in gravimetrično analizo. Vinilbenzil klorid se v polimerno verigo ni vključil. Sintetiziran material je bil dvoplasten. Eno plast sta predstavljala tetratiol in diakrilat, drugo pa vinilbenzil klorid.
Ključne besede: in situ funkcionalizacija, politioleni, poliHIPE, emulzije z visokim deležem notranje faze
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1194; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,99 MB) |
3. Priročnik za izvajanje meritev ogljikovega dioksida (C02) in-situ v stavbah predšolske vzgojeVesna Lovec, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: merjenje ogljikovega dioksida, in-situ meritve, notranji prostori, kakovost zraka, otroški vrtci, metodologija meritev, merilne naprave, standardi, ogljikov dioksid, CO2, priročniki
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1092; Prenosov: 53
Celotno besedilo (561,29 KB) |
4. |
5. Impacts of different factors on seepage and land uplift due to compressed-air injectionZang Yongge, Sun Dongmei, Feng Ping, Stephan Semprich, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: In this study, using an in-situ, air-flow test in Essen, the impacts of different factors on multiphase flow and land uplift during and after compressed-air injection were investigated using numerical simulations. A loosely coupled, two-phase flow and geo-mechanical modeling approach, linking two numerical codes (TOUGH2/EOS3 and FLAC3D) was employed to simulate the in-situ, air-flow test for comparing the simulated and measured results. As the compressed air is injected, it flows upwards and laterally, and the vertical effective stress near and above the injection zones decreases owing to the pore pressure increasing here, causing an expansion of the soil skeleton in the corresponding zones. The land uplift, induced mainly by support actions from lower deformed soils, is relevant to the distribution of the porosity increments in the soil interior, and it increases rapidly during air injection. After the compressed-air injection stops, the land uplift decreases gradually to zero due to the overpressure dissipation. With a combination of intensive rainfall, the land uplift is slightly greater near the borehole, but it is significantly greater at a distance from the borehole than the land uplift with no or low rainfall, but the air-injection rate remains almost unchanged due to the unchangeable pore pressure near the injection region. As the intrinsic permeability increases or the air entry pressure decreases in the injected strata, both the land uplift and the air injection rate increase, but the time required for the land uplift to become zero is slightly advanced with either a small permeability or a high air entry pressure.
Ključne besede: loosely coupled two-phase flow and geo-mechanical model, in-situ, air-flow test, compressed-air injection, multiphase flow, land uplift, air loss
Objavljeno v DKUM: 18.06.2018; Ogledov: 1192; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. New trends in rock mass characterisation for designing geotechnical structuresDrago Ocepek, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: The investigation on designing supporting measures for geotechnical structures consists of the proper selection of the input data for the stress – strain analysis of the excavation process and the selection of retaining measures. In the preliminary phase of investigation the area must be geologically mapped in detail, and discontinuities precisely measured, boreholes and their “in situ” tests listed and samples for laboratory examinations taken. The new method allows rock mass classification for different rock quality, from soft rocks to mixed rock masses, as well as determination of the geological strength index GSI. The limits for using the suggested method are persistent discontinuities in rock mass which lead to translation or rotation failure mechanisms, either in a single plane or as a wedge. In all cases where discontinuities play a significant role, the rock mass structure must be considered and kinematical analyses performed. In other circumstances, a rock may be uniform and reasonably isotropic due to the geometry of discontinuities and their mutual intersections. The value range of GSI is first determined in the beginning of investigation and later in the excavation phase by considering the disturbance factor D, which expresses disturbances caused by excavation methods and rock mass relaxation. The strength and deformability parameters of rocks of different quality are determined by the generalized Hoek-Brown failure criterion and applied to shallow and deep tunnels or slopes. Before the start of excavations work and after establishing the retaining measures, the analysis results are checked by monitoring. New methods include the determination of post peak strength parameters of rock mass after relaxation, and routine measurements. The newest measurement system however allows direct readings of displacements of the rock mass in both the elastic and post-peak states. With back analyses we determine the softening behavior of the rock mass and a possible need for increasing retaining measures. Such a design method enables the optimization of retaining measures and the reduction of investment costs.
Ključne besede: geological strength index – GSI, simulation of a triaxial large scale »in situ« test, numerical modeling, retaining measures, rock reinforcement, monitoring, back analyses, strain softening, rock mass relaxation
Objavljeno v DKUM: 16.05.2018; Ogledov: 1325; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. In situ polimerizacija glicidil metakrilata v poli(metil metakrilatu)Amadeja Kokol, 2017, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo in situ sintetizirali porozne polimerne materiale v poli(metil metakrilatnih) (PMMA) cevkah. Kot osnovo za polimer smo izbrali monomere glicidil metakrilat (GMA), metil metakrilat (MMA) in etilenglikol dimetakrilat (EGDMA). GMA smo izbrali zaradi njegove proste epoksi skupine, ki je primerna za nadaljnje funkcionalizacije z različnimi nukleofili, kot npr. amini, MMA smo izbrali zaradi njegovih dobrih mehanskih lastnosti in EGDMA zaradi njegovih vinilnih skupin, ki so nam služile kot zamreževalo.
Kot prvi cilj diplomske naloge smo si zastavili sintezo poroznih poli(GMA-ko-MMA-ko-EGDMA) materialov v PMMA cevkah iz emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij). Najprej smo naredili test polimerizacije HIP emulzije v petrijevki, ko smo uporabili fotoiniciator, in v centrifugirki, ko smo uporabili termični iniciator. V obeh primerih je emulzija lepo spolimerizirala. Ko smo eksperiment ponovili s polimerizacijo v PMMA cevkah, pa je v primeru uporabe termičnega iniciatorja cevka popokala medtem ko smo s fotopolimerizacijo dobili lepo spolimeriziran material. Vse nadaljnje eksperimente smo delali s fotoiniciatorjem. V okviru tega dela, smo želeli sintetizirati material, ki bi bil povezan s steno PMMA cevke. To nam je uspelo, vendar je material bodisi med čiščenjem bodisi med sušenjem popokal. Včasih so se razpoke pojavile v notranjosti polimera, včasih pa ob robu, kjer se je material stikal stene cevke. V nekaterih primerih je bila površina materiala gladka, v nekaterih primerih pa se je videlo, da je bila površina porozna.
Kot drugi cilj smo si zastavili funkcionalizacijo poli(GMA-ko-MMA-ko-EGDMA) v cevkah. Funkcionalizacijo smo izvedli z dietilaminom in raztopino dietilamina v etanolu. Le tega smo pretakali skozi polimer in na tak način omogočili vezavo amina na epoksi skupino GMA v polimeru. Uspešnost funcionalizacije smo spremljali s FTIR analizo in elementno analizo. Vezava amina je bila uspešna.
Ključne besede: poliHIPE, in situ polimerizacija, glicidil metakrilat, poli(metil metakrilat), funkcionalizacija, dietilamin
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1903; Prenosov: 175
Celotno besedilo (3,16 MB) |
8. Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barviliTina Željko, 2016, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2016; Ogledov: 2140; Prenosov: 211
Celotno besedilo (3,30 MB) |
9. |
10. Decolorization and mineralization of reactive dyes, by the $H_2O_2$/UV process with electrochemically produced $H_2O_2$Tina Jerič, Roel J. M. Bisselink, Willy Van Tongeren, Alenka Majcen Le Marechal, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Decolorization of Reactive Red 238, Reactive Orange 16, Reactive Black 5 and Reactive Blue 4 was studied in the UV/$H_2O_2$ process with $H_2O_2$ being produced electrochemically. The experimental results show that decolorization increased considerably when switching on the electrochemical production of $H_2O_2$. Complete decolorization (>99%) was achieved for all dyes under the applied experimental conditions, partial mineralization (49-85%) was obtained, which depends on the type of dye. Reactive Red 238 was used to investigate operational parameters and it was found that decolorization was influenced by the applied electrical current of the electrochemical cell and flow rate. Decolorization and mineralization of Reactive Red 238 can be described by pseudo-first order kinetics. It was found that the initial concentration of Reactive Red 238 has a negative influence on the pseudo-firstorder reaction constant.
Ključne besede: decolorization, hydrogen peroxide, reactive dyes, in-situ $H_2O_2$, AOP, Reactive Red 238
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1564; Prenosov: 81
Celotno besedilo (195,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
