| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Davčni inšpekcijski nadzor
Nina Lozinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor je del davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Opravlja se tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Nanašati se mora predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji. Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, pri katerem je stvarno pristojen na prvi stopnji davčni urad Davčne uprave RS, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance. Davčni inšpekcijski nadzor izvajajo davčni inšpektorji, ki so javni uslužbenci — uradniki, zaposleni za nedoločen čas.
Ključne besede: davčni nadzor, davčna inšpekcija, davčni urad, upravni postopek, inšpektor, zavezanec za davek
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3680; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
DAVČNO INŠPICIRANJE
David Gabrovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčno inšpiciranje oziroma davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena izmed oblik davčnega nadzora, ki ga izvajajo davčni inšpektorji kot uslužbenci Ministrstva za finance, s katerim se izvaja nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Naloge davčne službe, kamor spada tudi davčno inšpiciranje, izvaja v Republiki Sloveniji Davčna uprava Republike Slovenije, ki jo sestavljajo Glavni davčni urad s sedežem v Ljubljani, davčni uradi (ti imajo za posamezno teritorialno področje ustanovljene izpostave) in Posebni davčni urad. Na prvi stopnji odločajo v davčnem postopku davčni uradi, na drugi stopnji pa Ministrstvo za finance.
Ključne besede: davčni nadzor, davčni inšpektor, DURS, davčni postopek.
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 3179; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (564,02 KB)

4.
IZKUŠNJE IN ZADOVOLJSTVO DAVČNIH ZAVEZANCEV S STORITVAMI DAVČNEGA INŠPICIRANJA
Mirjana Horvat, 2012, magistrsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja tako v korist kot v breme davčnega zavezanca. Odnos med davčnim zavezancem in davčnim inšpektorjem med davčnim inšpiciranjem je urejen z zakonodajo. Oba imata določene pravice in obveznosti, ki se jih morata zavedati in jih upoštevati. Davčno inšpiciranje igra pomembno vlogo, osrednja vloga je povečati prostovoljno izpolnjevanje obveznosti davčnih zavezancev oz. ravnanje po predpisanih zakonih. Izkušnja davčnega zavezanca z davčnim inšpiciranjem lahko spodbudi davčnega zavezanca k bolj skladnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, lahko pa pride do nasprotnega učinka. Odločitve o tem, ali se bo davčni zavezanec izognil davkom ali ne, so močno odvisne od osebne odločitve davčnih zavezancev. Na te odločitve vplivajo ekonomski, institucionalni, socialni, individualni in drugi dejavniki. Ti dejavniki pa posledično vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem. V empirično raziskavo smo vključili nekatere dejavnike, ki vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem in ugotovili, da so slovenski davčni inšpektorji po mnenju davčnih zavezancev dobro strokovno usposobljeni. Na splošno so davčni zavezanci zadovoljni z obiskom davčnega inšpektorja. Ena izmed ugotovitev je tudi, da velikost organizacije ne vpliva na razlike v zaznavanju kakovosti storitev davčnega inšpiciranja, na zadovoljstvo davčnih zavezancev s profesionalnostjo davčnih inšpektorjev in na zadovoljstvo davčnih zavezancev s postopkom davčnega inšpiciranja.
Ključne besede: davčni inšpekcijski nadzor, izkušnje, davčni inšpektor, zaznavanje in merjenje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov, davčni postopek, davčna skladnost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 1315; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Notranji nadzor v sistemu Slovenskih železnic
Tomaž Omerzel, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni organi za urejanje in nadzor varnosti železniškega prometa v Republiki Sloveniji ter stanje nadzora varnosti železniškega prometa v družbi Slovenske železnice, d.o.o., ki ga izvajajo delavci notranjega nadzora. Istočasno smo na podlagi opravljenih treh rednih letnih kontrol v letu 2010, na izbranih železniških postajah, navedli oceno stanja varnosti železniškega prometa ter predlagali izboljšave v zagotavljanju varnosti in procesu nadziranja.
Ključne besede: notranji nadzor, varnost v železniškem prometu, preiskovalni organ, inšpektor notranjega nadzora, železniška postaja, kontrola železniškega prometa
Objavljeno: 14.02.2013; Ogledov: 1115; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
DAVČNE BLAGAJNE KOT UKREP PROTI SIVI EKONOMIJI V SLOVENIJI
Miha Grenkuš, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko uvedbe davčne blagajne kot enega izmed ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije v Sloveniji. Predstavljeno je davčno okolje in problematika davčnih utaj v Sloveniji, v nadaljevanju pa so obravnavani ukrepi države proti zmanjšanju sive ekonomije. Poudarek je predvsem na obravnavi delovanja davčnih inšpektorjev. Davčni urad Republike Slovenije (DURS) meni, da dosedanje metode nadzorovanja niso dovolj učinkovite, zato predlaga uvedbo davčnih blagajn, ki naj bi rešile predvsem pereč problem utaje davkov pri malih poslovnih subjektih, ki večino poslovanja opravijo z gotovino. Avtor predstavlja način delovanja in vpeljave davčnih blagajn. Prikaže predvidene finančne posledice uvedbe blagajn in primerja izkušnje Hrvaške ter Švedske, ki sta davčne blagajne že uvedli. V empiričnem delu se avtor osredotoča na frizerje, kot skupino poslovnih subjektov, katerih bi se uvedba davčnih blagajn dotaknila. Preko analize anketnega vprašalnika tako objektivno predstavlja odzive malih gospodarskih subjektov na predlog zakona. Avtor skozi diplomsko nalogo utemeljuje dejstva in v zaključku podaja odgovore na zastavljena vprašanja.
Ključne besede: davčno okolje, davčne utaje, davčni nadzor, davčni inšpektor, davčne blagajne, frizerstvo
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2590; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1010,87 KB)

7.
DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR V REPUBLIKI SLOVENIJI
Polona Klenovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Za svoje delovanje vsaka država potrebuje sredstva, glavni vir katerih predstavljajo davki. Skrb za učinkovito in zakonito pobiranje davkov je pri nas v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nastala 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave. Ali zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, se preverja na različne načine v okviru davčnega nadzora. Nadzor se mora vršiti v korist in v breme davčnega zavezanca. Ena od oblik davčnega nadzora je davčni inšpekcijski pregled, ki ga izvajajo inšpektorji kot pooblaščene osebe Finančne uprave Republike Slovenije. Inšpektorji preverjajo ali davčni zavezanci izpolnjujejo obveznosti po zakonih o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku. Ti zakoni vsebujejo tudi določbe o sankcioniranju kršitev oz. opustitev obveznosti ki jih določajo. Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, v katerem se uporabljajo zakoni o obdavčenju, Zakon o inšpekcijskem postopku in Zakon o splošnem upravnem postopku.
Ključne besede: država, davek, davčni nadzor, davčni zavezanec, davčni inšpekcijski pregled, inšpektor, upravni postopek
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1366; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (247,83 KB)

8.
POSTOPEK KOMUNICIRANJA MED DAVČNIMI INŠPEKTORJI IN DAVČNIMI ZAVEZANCI
Lucija Krajnc, 2015, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpektorji ugotavljajo ali davčni zavezanci plačujejo davke in preprečujejo izmikanje ter goljufanje pri plačevanju davkov. Pri inšpekcijskem pregledu je zelo pomemben dialog med davčnimi zavezanci in davčnimi inšpektorji. Ker imajo davčni zavezanci odpor do plačevanja davkov, nastopijo ovire v komunikaciji in s tem negativen odnos do davčnih inšpektorjev. Komuniciranje je lahko ustno ali pisno. Ustno komuniciranje ni dokumentirano, zato je potreba po pisnem komuniciranju vse večja. Za boljšo komunikacijo je pomembno, da davčni zavezanci sodelujejo v postopku in ga ne ovirajo. Če se v postopku ugotovijo nepravilnosti, davčni inšpektor napiše predlog sodniku za prekrške.
Ključne besede: postopek komuniciranja, davčni inšpektor, davčni zavezanec, odločba, davčni nadzor.
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 623; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (433,94 KB)

9.
Razsežnost organizacijske klime v Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Natalija Plemenitaš Fuchs, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V času, ko so stres, spremembe, hitrost storitev, nenehno učenje in prilagajanje informacijski in drugim tehnologijam postali stalnica na delovnem mestu, morajo organizacije poskrbeti za dobro klimo in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju. Organizacijska klima obsega značilnosti, ki so skupne večini zaposlenih posamezne organizacije in obenem vplivajo na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih. V Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), kot organu v sestavi Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih še nista bila sistematično izmerjena. Magistrska naloga se ukvarja s pomenom zadovoljstva zaposlenih v IRSVNDN glede na različne sklope. Uporabljene koncepte avtorica uporabi v preverjanju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih na majhnem in številčno omejenem vzorcu anketiranih delavcev, ki so v večini primerov inšpektorji kot pooblaščene uradne osebe.
Ključne besede: Organizacijska klima, Merjenje organizacijske klime, Zadovoljstvo zaposlenih, IRSVNDN, Inšpektor
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Ukrepi inšpektorjev za delo v luči novejše sodne prakse Upravnega sodišča
Anja Šprah, 2017, diplomsko delo

Opis: Na področju uveljavljanja in varstva pravic zaposlenih ima pomembno vlogo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V okviru inšpektorata delujeta inšpekcija nadzora delovnih razmerij in inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Za inšpekcijski nadzor sta ključnega pomena vloga in položaj inšpektorja, ki ta nadzor v posameznih primerih tudi opravlja. Inšpektorjeva naloga je nadzirati izvajanje predpisov, ki so mu zaupani v nadzor, in ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih z zakonitimi ukrepi zavezanca spodbuditi k ravnanjem, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Načeloma je inšpektor dolžan to nalogo zagotoviti z ukrepi, ki so za zavezanca najmilejši, seveda ob pogoju, da so vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v opredeljenem roku resnično tudi odpravljene. V nasprotnem primeru je inšpektor dolžan ukrepanje proti zavezancu stopnjevati, dokler ta ne izpolni njegovih zahtev, in to z vsemi zakonsko predpisanimi sredstvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ukrepe inšpektorjev za delo s pomočjo analize novejše sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije. Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za vse spore v zvezi z akti inšpektorjev, o pravnih sredstvih zoper njegovo odločitev pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kadar odločitev inšpektorja vpliva na pravni položaj stranke v inšpekcijskem postopku, je to upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravni spor se v celoti uporablja za sodni nadzor nad akti inšpektorjev in je namenjen varstvu posameznikov in pravnih oseb, ki bi lahko bili z oblastveno odločbo inšpektorja prizadeti v svojem pravnem položaju. Takšna ureditev sodnega nadzora nad odločitvami inšpektorjev sledi temeljnim ustavnim zahtevam po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu zoper odločitve uprave.
Ključne besede: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, inšpekcijski nadzor, ukrep delovnega inšpektorja, Upravno sodišče Republike Slovenije, upravni spor, delovni inšpektor, upravno-sodno varstvo.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (504,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici