| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Inšpekcijski nadzor na državni in lokalni ravni ter njegov prispevek k varnosti v občinah
Iztok Rakar, Ester Doljak, Bojan Tičar, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikaz pravne ureditve inšpekcijskega nadzora na državni in lokalni ravni in umestitev inšpekcijskega nadzora v proces modernizacije in razvoja slovenske javne uprave. Prispevek je namenjen tudi razumevanju pravnega položaja inšpektorjev in strank ter inšpekcijskih postopkov z vidika državne in občinske regulative ter z vidika prispevka k varnosti v občinah. Metode: Raziskovalni pristop je kombinacija pravnih metod deskriptivne, primerjalne (komparativne) jezikovne in teleološke razlage s študijami šestih primerov ureditve v treh večjih in treh manjših oz. srednje velikih občinah. S teleološko razlago avtorji prikažejo ratio legis zakonodajalca v zakonski ureditvi pravnega položaja inšpektorjev, njihovih pooblastil ter pravnega položaja strank v teh postopkih. Ugotovitve: Inšpekcijski nadzor prispeva k večji varnosti v občinah, če so s predpisi ustrezno zajete in urejene situacije, ki predstavljajo varnostno tveganje, in če je učinkovit. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora se praviloma obravnava parcialno, in sicer kvantitativno, kar ni skladno s kompleksnostjo upravnega, političnega in družbenega sistema. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora in večja varnost v občinah torej nista odvisna samo od inšpekcij, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov. Dosedanji razvoj na tem področju v Sloveniji kaže na težavnost uvajanja sistemskih sprememb na državni ravni, zlasti na organizacijskem področju, na občinski ravni pa na uspešnost v obliki ustanavljanja medobčinskih inšpektoratov in redarstev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek bralcu predstavi veljavno pravno ureditev inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji in njegovo umestitev v kontekst modernizacije in reforme slovenske javne uprave. Izpostavlja dobre in slabe strani dosedanjega razvoja in predlaga rešitve. Na primeru izbranih občinskih aktov in sodne prakse prikaže prispevek inšpekcijskega nadzora k varnosti v občinah.
Ključne besede: inšpekcija, inšpekcijski postopek, inšpektorat, upravni postopek, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 958; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (712,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnje
Sabina Škarja, 2018, diplomsko delo

Opis: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Ključne besede: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1367; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (791,67 KB)

3.
INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UKREPI GRADBENE INŠPEKCIJE PRI GRADITVI OBJEKTOV
Jana Babnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena pravna ureditev inšpekcijskega nadzora in ukrepov gradbene inšpekcije na področju graditve objektov ter primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški. Inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi inšpektorjev so po večini urejeni v ZGO-1, ZIN in ZUP, pa tudi v nekaterih drugih zakonih. Dolžnost inšpektorja je, da po uradni dolžnosti in v javnem interesu uvede inšpekcijski postopek in v primeru ugotovljene kršitve izreče sorazmeren ukrep, ki pa pri najtežjih kršitvah pri nelegalni, neskladni ali nevarni gradnji lahko pomeni celo odstranitev objekta ali dela objekta. V primeru, da ga inšpekcijski zavezanec v danem roku ne odstrani sam, se lahko opravi izvršba po drugi osebi, ki pa jo je sicer v taksativno naštetih izjemnih primerih mogoče odložiti. Dosledno upoštevanje predpisov, ki urejajo področje graditve objektov, je torej zaradi posledic, ki jih kršitve prinašajo za posameznika in za širšo družbo, izrednega pomena. Kljub temu pa v vsaki družbi obstaja določen odstotek ljudi, ki predpise vseeno krši. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da so inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi gradbenih inšpektorjev v zakonodaji nerazpršeno, pregledno, jasno in nedvoumno oziroma izrecno normirani, saj je lahko le tako omogočeno, da je nadzor gradbenih inšpektorjev nad spoštovanjem zakonodaje učinkovit.
Ključne besede: graditev objektov, gradbena inšpekcija, inšpekcijski nadzor, inšpekcijski postopek, inšpekcijski ukrepi, primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1928; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Pravni vidiki inšpekcijskega nadzorstva v gostinstvu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anže Gartner, 2016, diplomsko delo

Opis: Gostinska dejavnost ima pri svojem poslovanju precej možnosti za izigravanje zakonov in ostalih predpisov, zato je nujno, da država njeno poslovanje nadzira z inšpekcijskimi pregledi. V zadnjih letih so bili rezultati inšpekcijskih pregledov v gostinstvu dokaj zaskrbljujoči. Gostinstvo je dejavnost, ki s svojimi storitvami neposredno vpliva na zdravje ljudi, zato bi morale biti na rezultate inšpekcijskih pregledov te branže še posebno pozorne. V diplomski nalogi sem opisal dejavnost gostinstva, in sicer sem se osredotočil predvsem na restavracije in gostilne, saj je dejavnost zelo obsežna. Opisal sem pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, predstavil sem pravno podlago, ki se je gostinstvo dotika, opisal klasifikacijo NACE in razvoj gostinstva v zadnjih letih. V diplomskem delu je predstavljen inšpekcijski nadzor, razmerje med ZIN in ZUP, načela inšpekcijskega nadzora in dolžnosti ter pooblastila inšpektorja. Opisana je organizacija inšpekcijskih služb. Prav tako sem predstavil poklic inšpektorja, kako do poklica inšpektor posameznik lahko pride in kakšne so njegove odgovornosti. Opisan je inšpekcijski postopek pri zavezancu. Gostinci so po mojem mnenju o svojih dolžnostih slabo informirani. To lahko pripisujemo preobremenjenosti gostinca, nerazumevanju prava ali pa nezanimanju in malomarnosti za pravne podlage delovanja gostinske dejavnosti. Seveda je ob tem treba povedati, da je predpisov, ki določajo pravilno delovanje gostinstva precej in se pogosto spreminjajo. Zaradi takih in drugačnih razlogov za to gostinci v veliki meri kršijo predpise. Z diplomsko nalogo sem analiziral inšpekcijske službe, ki nadzorujejo delo gostincev (tržna inšpekcija, zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, finančna inšpekcija). Za vse inšpekcije sem preveril, koliko stanejo državo in koliko denarja vrnejo v državno blagajno s svojimi postopki. Poseben poudarek sem namenil finančni inšpekciji, ki tudi najbolj preverja delo gostincev, analiziral sem sivo ekonomijo, delo na črno in opisal tudi nedavno uvedene davčne blagajne. Inšpekcijske službe državo stanejo precej denarja, vendar pa sem z njihovo analizo prišel do zaključka, da se tako finančno kot tudi zaradi javnega dobrega izplačajo in morajo obstajati. Predstavljajo precejšnjo avtoriteto in strah za gostince, kar je v veliki meri dobro, saj se le-ti zato bolj trudijo delovati v skladu s predpisi. Inšpekcijski nadzor je v Republiki Sloveniji dokaj urejen, vendar pa bi lahko še veliko postorili, predvsem , če bi določena pooblastila prenesli tudi na Policijo.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, gostinstvo, tržna inšpekcija, zdravstvena inšpekcija, finančna inšpekcija, inšpekcijski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (727,45 KB)

5.
DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR V REPUBLIKI SLOVENIJI
Polona Klenovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Za svoje delovanje vsaka država potrebuje sredstva, glavni vir katerih predstavljajo davki. Skrb za učinkovito in zakonito pobiranje davkov je pri nas v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nastala 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave. Ali zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, se preverja na različne načine v okviru davčnega nadzora. Nadzor se mora vršiti v korist in v breme davčnega zavezanca. Ena od oblik davčnega nadzora je davčni inšpekcijski pregled, ki ga izvajajo inšpektorji kot pooblaščene osebe Finančne uprave Republike Slovenije. Inšpektorji preverjajo ali davčni zavezanci izpolnjujejo obveznosti po zakonih o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku. Ti zakoni vsebujejo tudi določbe o sankcioniranju kršitev oz. opustitev obveznosti ki jih določajo. Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, v katerem se uporabljajo zakoni o obdavčenju, Zakon o inšpekcijskem postopku in Zakon o splošnem upravnem postopku.
Ključne besede: država, davek, davčni nadzor, davčni zavezanec, davčni inšpekcijski pregled, inšpektor, upravni postopek
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 3463; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (247,83 KB)

6.
NEDOVOLJENE GRADNJE Z VIDIKA UPRAVNEGA IN CIVILNEGA PRAVA
Urška Kapun, 2014, diplomsko delo

Opis: Upravno pravo predstavlja samostojno pravno panogo, ki spada v okvir javnega prava, to je prava, ki temelji na urejanju in uresničevanju državne oblasti in usmerjenosti v urejanje in varovanje javnih interesov. Gradbeno dovoljenje, ki je najpomembnejši dokument pri odločanju o tem, ali je neka gradnja dovoljena, se izda v upravnem postopku. Z njim pristojni upravni organ ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve, in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Med nedovoljenimi gradnjami ločimo nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. V primeru, da je objekt nedovoljen, se opravi inšpekcijski postopek, če se seveda nedovoljena gradnja odkrije. Težko bi namreč določili točno število nedovoljenih gradenj v Sloveniji, saj o njih nimamo posebne evidence. Določimo lahko le število nedovoljenih gradenj, o katerih se vodi inšpekcijski postopek. Gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja okolja in graditve v okviru gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Civilno pravo je veja zasebnega prava, ki se uporablja med strankami, ki so v enakopravnem položaju. Z vidika gradnje je pomembno zaradi sprememb lastnikov nepremičnin, kjer stoji nedovoljena gradnja. Zaradi varstva tretjih in tudi pravnega prometa je zato potrebno uporabiti določene institute, na podlagi katerih se lahko ti seznanijo s pravnim položajem nepremičnine. Med njimi je tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino.
Ključne besede: Upravno pravo, civilno pravo, nedovoljena gradnja, inšpekcijski postopek, legalizacija, zaznamba prepovedi nedovoljene gradnje.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2014; Ogledov: 2031; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (804,94 KB)

7.
PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Klavdija Eržen, 2013, diplomsko delo

Opis: Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorji delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Pristojen je za nadzor predpisov na področjih kot so varstvo potrošnikov, varnost proizvodov, trgovina in obrt, gostinstvo in turizem, delo na črno, nelojalna konkurenca, avtorske pravice in nekaterih drugih. Tržni inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (zavezancev), in sicer na način, da pri izvrševanju svojih pooblastil v delovanje zavezancev posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov tržni inšpektorji ob upoštevanju teže kršitve izrečejo ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Tržni inšpektorji delujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonu o tržni inšpekciji (ZTI). Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnimi zakoni, se subsidiarno oziroma dopolnilno uporablja ZUP, ki ni prilagojen zahtevam in določenim značilnostim posebnega upravnega področja. V postopku inšpekcijskega nadzora ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločitev inšpekcijskega organa vsaka stranka (pravna ali fizična oseba) in vsaka druga oseba, ki meni, da konkretni upravni akt inšpekcijskega organa posega v njene pravice ali pravne koristi. Druga stopnja v takšnih upravnih zadevah je MGRT. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Drugostopenjski organ mora odločbo o pritožbi izdati in stranki vročiti, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva prejema popolne pritožbe. Pravico do (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev upravnega organa o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih zagotavlja Ustava Republike Slovenije (25. člen). Gre za temeljno pravico vsakega posameznika. Kot eno temeljnih načel upravnega postopka jo brez dvoma lahko obravnavamo kot državljansko pravico, ki v državi odseva stopnjo demokratičnosti. Pritožba je po ZUP edino redno pravno sredstvo za varstvo formalne in materialne zakonitosti v upravnem postopku. Predstavlja zakonito možnost odprave ali spremembe izdanega konkretnega upravnega akta. Kot izraz nezadovoljstva strank ima velik pomen, saj ne zasleduje le varstva pravic strank v upravnih postopkih, temveč zagotavlja tudi notranji upravni nadzor ministrstev kot drugostopenjskih organov nad delom prvostopenjskih upravnih organov. Opozoriti je treba tudi, da možnost vložitve pritožbe pomaga omejevati samovoljno sprejemanje odločitev, ker je zakonitost odločanja tudi v javnem interesu. Če je zavezanec redno pravno sredstvo izrabil, lahko iz zakonsko določenih razlogov sproži s tožbo še upravni spor.
Ključne besede: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), inšpekcijski nadzor, Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), pravna sredstva, pritožba, javni interes
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 6823; Prenosov: 727
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
VPLIV ELEKTRONSKO PODPRTEGA SISTEMA INŠPICIRANJA Z UPORABO PROGRAMSKEGA PAKETA ACL NA UČINKOVITOST DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Marjana Kostanjevec, 2012, magistrsko delo

Opis: Vsaka sodobno urejena država ima dobro urejeno tudi davčno področje. Davki se zbirajo zaradi zagotavljanja javnih dobrin, ki jih koristimo vsi, pri čemer je zelo pomembno učinkovito pobiranje davkov. Eno izmed pomembnejših področij delovanja davčnih uprav je davčni inšpekcijski nadzor. Učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora se kaže preko višine ugotovljenih davkov, ki niso bili plačani in sposobnosti davčne inšpekcije, da to ugotovi. Velik vpliv na učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora ima uporabljena metoda, s katero se le-ta izvede. V sedanjem sodobnem elektronsko podprtem delovanju poslovnih subjektov se davčne uprave pri izvajanju svojih postopkov poslužujejo sodobnih metod. Mednje zagotovo spada uporaba programskega paketa ACL v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri tem je davčnim upravam v veliko pomoč izmenjava izkušenj med državami v okviru programa Fiscalis, ki ga izvaja Evropska komisija, ter delovna srečanja predstavnikov držav članic mednarodne organizacije IOTA. Prav tako je zelo pomembno razvijanje tehnik na osnovi lastnih izkušenj in prenos znanja med zaposlenimi. Za doseganje učinkovitega davčnega inšpekcijskega nadzora je potrebno zagotoviti pogoje, kot so ustrezen obseg in strokovnost zaposlenih, ustrezna tehnika in tehnologija ter ustrezna organizacija davčne inšpekcije. Da bo učinkovitost davčne inšpekcije v Sloveniji primerljiva z učinkovitostjo davčnih inšpekcij v razvitejših evropskih državah, bo slovenska davčna uprava v prihodnosti morala izvesti še kar nekaj korenitih sprememb.
Ključne besede: davčni inšpekcijski nadzor, davki, davčni postopek, zavezanec za davek, davčna inšpekcija, sodobne metode inšpiciranja, programski paket ACL
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2017; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
IZKUŠNJE IN ZADOVOLJSTVO DAVČNIH ZAVEZANCEV S STORITVAMI DAVČNEGA INŠPICIRANJA
Mirjana Horvat, 2012, magistrsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja tako v korist kot v breme davčnega zavezanca. Odnos med davčnim zavezancem in davčnim inšpektorjem med davčnim inšpiciranjem je urejen z zakonodajo. Oba imata določene pravice in obveznosti, ki se jih morata zavedati in jih upoštevati. Davčno inšpiciranje igra pomembno vlogo, osrednja vloga je povečati prostovoljno izpolnjevanje obveznosti davčnih zavezancev oz. ravnanje po predpisanih zakonih. Izkušnja davčnega zavezanca z davčnim inšpiciranjem lahko spodbudi davčnega zavezanca k bolj skladnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, lahko pa pride do nasprotnega učinka. Odločitve o tem, ali se bo davčni zavezanec izognil davkom ali ne, so močno odvisne od osebne odločitve davčnih zavezancev. Na te odločitve vplivajo ekonomski, institucionalni, socialni, individualni in drugi dejavniki. Ti dejavniki pa posledično vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem. V empirično raziskavo smo vključili nekatere dejavnike, ki vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem in ugotovili, da so slovenski davčni inšpektorji po mnenju davčnih zavezancev dobro strokovno usposobljeni. Na splošno so davčni zavezanci zadovoljni z obiskom davčnega inšpektorja. Ena izmed ugotovitev je tudi, da velikost organizacije ne vpliva na razlike v zaznavanju kakovosti storitev davčnega inšpiciranja, na zadovoljstvo davčnih zavezancev s profesionalnostjo davčnih inšpektorjev in na zadovoljstvo davčnih zavezancev s postopkom davčnega inšpiciranja.
Ključne besede: davčni inšpekcijski nadzor, izkušnje, davčni inšpektor, zaznavanje in merjenje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov, davčni postopek, davčna skladnost.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2012; Ogledov: 2498; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Vloga davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru
Aleš Budja, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev. Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Ključne besede: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2009; Ogledov: 3367; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (867,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici