SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vloga davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru
Aleš Budja, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev. Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Ključne besede: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1992; Prenosov: 292
.pdf Polno besedilo (867,75 KB)

3.
PRESOJANJE PREUDARNOSTI DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Urban Ovčar, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor je v Republiki Sloveniji urejen s pravnimi pravili, ki določajo temeljne naloge in organiziranost DURS ter postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, in strokovnimi pravili, ki dopolnjujejo pravni okvir in omogočajo izvajanje davčnega inšpekcijskega nadzora na pravilen, odgovoren in učinkovit način. Davčni inšpekcijski nadzor opravljajo davčni inšpektorji, ki so nosilci davčne inšpekcijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in imajo določene pravice, pooblastila in tudi odgovornosti. Davčni inšpekcijski nadzor se izvaja pri vseh zavezancih za davek, ki so najpogostejši uporabniki davčnih inšpekcijskih storitev. V Republiki Sloveniji je davčni inšpekcijski nadzor organiziran v okviru ministrstva za finance, izvaja pa ga DURS. Davčni inšpekcijski nadzor je sestavljen iz štirih zaporednih faz (načrtovanja, priprave, izvedbe in sklepa), v katerih se uporabljajo različne metode in tehnike. Ker je davčni inšpekcijski nadzor financiran z omejenimi proračunskimi viri, so nas v diplomskem delu zanimale predvsem učinkovitost, varčnost in uspešnost te nadzorne dejavnosti v letih 2000—2007. Zato smo za vsak vidik oblikovali skupino kazalnikov, ki smo jih združili v skupni agregatni kazalnik za presojanje preudarnosti davčnega inšpekcijskega nadzora. Za popolno presojanje delovanja davčnega inšpekcijskega nadzora smo poleg kazalnikov učinkovitosti, varčnosti in uspešnosti z merjenjem zadovoljstva uporabnikov inšpekcijskih storitev (anketiranja zavezancev za davek) ocenili tudi kakovost teh storitev. O preudarnosti davčnega inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji menimo, da je bila ta v vseh letih primerna in zadovoljiva. Na to kažejo doseganje visoke ravni učinkovitosti in uspešnosti, vsakoletno izboljševanje varčnosti, pa tudi zadovoljiva raven kakovosti davčnih inšpekcijskih pregledov. Ugotavljamo namreč, da je davčna inšpekcijska služba z velikim številom opravljenih inšpekcijskih pregledov ali z izvajanjem pravilnih delovnih postopkov v vseh letih razkrila večji znesek dodatno ugotovljenih in plačanih davčnih obveznosti (dodatnih davčnih prihodkov), kot je bilo nastalih stroškov inšpekcijske službe.
Ključne besede: Slovenija, davčni inšpekcijski nadzor, učinkovitost, varčnost, uspešnost, zadovoljstvo uporabnikov davčnih inšpekcijskih storitev, preudarnost davčnega inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 1515; Prenosov: 179
.pdf Polno besedilo (671,25 KB)

4.
5.
TEHNOLOGIJA POLIMEROV S POSEBNIM POUDARKOM VARSTVA PRED STIRENOM
Lidija Korat, 2010, magistrsko delo

Opis: Inšpektorat Republike Slovenije za delo med drugim izvaja inšpekcijski nadzor tudi na področju kemijske varnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Nadzor zajema vse delodajalce ne glede na njihovo velikost oz. število zaposlenih ter ne glede na kraj izvajanja dejavnosti. Inšpektorat sooblikuje politiko nadzora na področju kemijske varnosti. Pred leti je bilo pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov zaznano, da v Republiki Sloveniji obstaja problematika pri zagotavljanju ustreznih varnostnih ukrepov pri delodajalcih, kjer so delavci na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Namen magistrskega dela je prikazati kompleksnost področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi z izpostavljenostjo delavcev stirenu. Cilj je, da bi naloga prispevala k dvigu ravni kemijske varnosti in služila kot učno gradivo pri usposabljanju delodajalcev in delavcev, ki so pri različnih tehnoloških postopkih na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Hkrati lahko naloga predstavlja primer dobre prakse tudi za ostale nevarne kemične snovi, ki se pojavljajo v delovnih okoljih in niso ustrezno obravnavane. Za zagotovitev ustreznih varnostnih ukrepov na delovnih mestih je v prvi vrsti nujno potrebno dobro poznavanje lastnosti določene kemikalije. Zato so v nalogi podrobno opredeljene lastnosti stirena in njegov vpliv na zdravje in okolje. Uporaba stirena je zelo obsežna. Uporablja se kot zamreževalec pri izdelavi laminatov iz poliestrske in vinilestrske smole, kot topilo, kot elastomer in tudi kot termoplastični polimerizat. Zato so v nalogi prikazane lastnosti teh materialov, nekatere vrste in postopki predelave ter primeri uporabe. Poznavanje tega je nujno potrebno pri razvoju ustreznih tehnoloških postopkov in zagotavljanju varnih delovnih pogojev. Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti stirenu so se v preteklosti postopoma zniževale tako v državah EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da stiren v območju od 50 ppm do 200 ppm vpliva na centralni živčni sistem, nad 200 ppm pa pri delavcih, ki so mu izpostavljeni, prihaja do izrazitega poslabšanja reakcijskega časa in motenj telesnega ravnotežja. Nekatere študije poročajo o naraščanju pogostosti spontanih splavov pri delavkah, ki delajo v industriji plastike in o sumu, da stiren povzroča raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka razvršča stiren v skupino 2B, v katero spadajo snovi, kjer je rakotvorno delovanje mogoče, ni pa za to zbranih še dovolj dokazov. Zato se je mejna vrednost v Republiki Sloveniji v letu 2001 znižala s 100 ppm na kar petkrat nižjo vrednost in sicer na 20 ppm oz. 86 mg/m3. V Republiki Sloveniji ni bilo izdelane ocene o številu delavcev, ki so izpostavljeni stirenu, niti ni bilo znano, pri katerih delovnih postopkih in kakšnim koncentracijam so izpostavljeni. Zato je bila v letih 2007 in 2008 izvedena akcija nadzora v dejavnostih, v katerih so delavci lahko izpostavljeni stirenu. Namen akcije je bil ugotoviti, v katerih dejavnostih so delavci izpostavljeni stirenu in kakšna je raven zagotavljanja oz. izvajanja varnostnih ukrepov. V akciji se je preverjalo, ali delodajalci izpostavljenost stirenu obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe, ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na stiren, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverjalo se je, ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi stirena, ali so koncentracije na posameznih delovnih mestih v predpisanih mejah ter kakšno osebno varovalno opremo uporabljajo delavci in kako pogosto jo uporabljajo. Izsledki raziskave so predstavljeni v tem magistrskem delu. Inšpekcijski nadzor je potekal na celotnem območju Republike Slovenije in sicer pri 73 delodajalcih, ki so v času opravljanja nadzora skupaj zaposlovali 22 457 delavcev, od tega je bilo stirenu izpostavljenih skupno 1461 delavcev v različnih dejavnostih. Ugotovljeno je bilo, da
Ključne besede: stiren, kompoziti, laminati, tehnologije izdelave laminatov, inšpekcijski nadzor, izpostavljenost delavcev stirenu, biološki monitoring
Objavljeno: 29.03.2010; Ogledov: 4036; Prenosov: 399
.pdf Polno besedilo (25,07 MB)

6.
Vloga davčnega računovodstva v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb v gospodarskih družbah
Cvetka Grušovnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Računovodstvo se ukvarja z vrednostnim spremljanjem in proučevanjem pojavov, ki so povezani s poslovanjem podjetja. Rezultat te dejavnosti so računovodske informacije, ki jih zahtevajo različni notranji in zunanji uporabniki računovodskih informacij. Podjetja poročajo o poslovnih rezultatih zunanjim uporabnikom na podlagi računovodskih pravil, le državi, kot enemu izmed zunanjih uporabnikov računovodskih informacij, pa na podlagi davčnih pravil. Podjetja želijo državi prikazati čim slabšo uspešnost, da bi si zmanjšala davčno breme, drugim uporabnikom računovodskih informacij pa običajno želijo predstaviti čim ugodnejši rezultat. Da bi država preprečila zavajajoče prikazovanje slabše uspešnosti, je za davčno poročanje določila davčna pravila, na podlagi katerih podjetja poročajo o rezultatih poslovanja davčnemu organu. S tem je mišljeno poročanje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni bilanci. V podjetjih se s poročanjem za davčne namene ukvarja posebno področje računovodstva, ki ga imenujemo davčno računovodstvo. Davčno računovodstvo je opredeljeno kot tisti vidik obravnave računovodskih informacij, ki so pomembni z vidika odločanja o davkih in oblikovanja davčne bilance. Davčna pravila, ki določajo način poročanja za davčne namene, so čedalje bolj zapletena in obsežna, zato se tudi obseg in zahtevnost nalog davčnega računovodstva povečuje. V magistrski nalogi so predstavljena določila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v Sloveniji določa obdavčitev dobička pravnih oseb. Predstavljena so tista določila, ki razlikujejo računovodski dobiček od obdavčljivega dobička, kar ima za posledico izkazovanje odloženih davkov. V povezavi s tem je predstavljena vloga davčnega računovodstva, ki zagotovi pravilno, popolno in pravočasno sestavo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ter tudi zagotovitev vseh dodatnih evidenc in podatkov, ki jih zahtevajo davčni predpisi. Država spoštovanje in izvajanje predpisanih davčnih pravil nadzoruje z davčnim inšpekcijskim nadzorom. V magistrski nalogi je tudi predstavljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb in ukrepi davčne inšpekcije v primeru, če davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ni pravilno in popolno sestavljen. Vzroki za nepravilnosti so lahko v neustreznem delovanju ali organiziranosti davčnega računovodstva v podjetju ali drugi motivi, ki imajo namen zmanjšati davčno breme podjetja.
Ključne besede: računovodsko poročanje, davčno računovodstvo, davčna politika podjetja, davek od dohodkov pravnih oseb, odloženi davki, davčni inšpekcijski nadzor, davčna utaja
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3093; Prenosov: 434
.pdf Polno besedilo (2,69 MB)

7.
IZKUŠNJE IN ZADOVOLJSTVO DAVČNIH ZAVEZANCEV S STORITVAMI DAVČNEGA INŠPICIRANJA
Mirjana Horvat, 2012, magistrsko delo

Opis: Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja tako v korist kot v breme davčnega zavezanca. Odnos med davčnim zavezancem in davčnim inšpektorjem med davčnim inšpiciranjem je urejen z zakonodajo. Oba imata določene pravice in obveznosti, ki se jih morata zavedati in jih upoštevati. Davčno inšpiciranje igra pomembno vlogo, osrednja vloga je povečati prostovoljno izpolnjevanje obveznosti davčnih zavezancev oz. ravnanje po predpisanih zakonih. Izkušnja davčnega zavezanca z davčnim inšpiciranjem lahko spodbudi davčnega zavezanca k bolj skladnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, lahko pa pride do nasprotnega učinka. Odločitve o tem, ali se bo davčni zavezanec izognil davkom ali ne, so močno odvisne od osebne odločitve davčnih zavezancev. Na te odločitve vplivajo ekonomski, institucionalni, socialni, individualni in drugi dejavniki. Ti dejavniki pa posledično vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem. V empirično raziskavo smo vključili nekatere dejavnike, ki vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem in ugotovili, da so slovenski davčni inšpektorji po mnenju davčnih zavezancev dobro strokovno usposobljeni. Na splošno so davčni zavezanci zadovoljni z obiskom davčnega inšpektorja. Ena izmed ugotovitev je tudi, da velikost organizacije ne vpliva na razlike v zaznavanju kakovosti storitev davčnega inšpiciranja, na zadovoljstvo davčnih zavezancev s profesionalnostjo davčnih inšpektorjev in na zadovoljstvo davčnih zavezancev s postopkom davčnega inšpiciranja.
Ključne besede: davčni inšpekcijski nadzor, izkušnje, davčni inšpektor, zaznavanje in merjenje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov, davčni postopek, davčna skladnost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 918; Prenosov: 157
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

8.
Modul za izboljšanje kakovosti procesa inšpekcijskega nadzora sevalnih dejavnosti
Zoran Petrovič, 2012, magistrsko delo

Opis: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je s sprejetjem Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti postala pristojni organ za izvajanje upravnega in inšpekcijskega nadzora na področju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj ter obratovanja jedrskih objektov. Med izvajanjem inšpekcijskega nadzora so inšpektorji za sevalno in jedrsko varnost večkrat ugotovili večje število nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti pri izvajanju sevalnih dejavnosti. V takih primerih so inšpektorji zahtevali, da inšpekcijski zavezanci v podanih rokih izvedejo ustrezne korektivne ukrepe. Dejstvo, da je bilo na letni ravni podanih približno 150 zahtev za izvedbo korektivnih ukrepov, je za inšpekcijo predstavljalo izziv za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega nadzora nad izvedbo tako velikega števila ukrepov. Tovrstne okoliščine so sprožile iskanje ustrezne rešitve za izboljšanje procesa inšpekcijskega nadzora. Inšpekcija se je, ob podpori vodstva URSJV, odločila, da izdela IT orodje za podporo vseh ključnih aktivnosti inšpekcije. Zasnovan je bil modul Inšpekcija, ki bo zajet v podporni sistem vodenja, katerega v URSJV izvajamo v t.i. intranetnem portalu InfoURSJV. Novi modul bo nudil podporo na področju sevalnih dejavnosti, obratovanja jedrskih objektov in na področju intervencij. Modul Inšpekcija bo, v okviru procesa inšpekcijskega nadzora, med drugim: - omogočal stalni dostop do enovite evidence, ki zajema ključne aktivnosti inšpekcije v danem času; glavni namen modula lahko opišemo kot »vse na enem mestu« (pred tem je inšpekcija uporabljala različne samostojne evidence, ki so bile shranjene lokalno), - udejanjil pričakovanja inšpektorjev, drugih sodelavcev in vodstva URSJV po enostavnem in učinkovitem pridobivanju želenih informacij iz procesa inšpekcijskega nadzora (zagotavlja se transparentnost ugotovitev inšpekcije, vidnost podatkov določenim sodelavcem v URSJV), - omogočal inšpektorjem, da na enostaven in učinkovit način pripravijo relevantne statistične podatke izhajajoče iz procesa inšpekcijskega nadzora (modul omogoča hitro in enostavno pridobivanja statističnih podatkov, z izborom ustreznega kriterija), omogočal tudi evaluacijo plana inšpekcije in bo - povezan z drugimi relevantnimi moduli v InfoURSJV. Modul prav tako omogoča sistematično izvajanje analiz o neskladnostih, kar daje inšpektorjem osnovo za njihovo preventivno delovanje. Inšpektorji delujejo preventivno tudi tako, da inšpekcijskim zavezancem naznanijo, da se rok za izvedbo korektivnega ukrepa približuje. Novi modul avtomatično generira in pošilja elektronsko pošto inšpektorju o bližanju roka za izvedbo korektivnega ukrepa, ki jo inšpektor nato praviloma pošlje inšpekcijskemu zavezancu. Ne nazadnje povejmo, da smo z uvedbo modula Inšpekcija dosegli vsa pričakovanja, ki smo si jih ob zasnovi modula zastavili. Uvedba modula je izboljšala učinkovitost procesa inšpekcijskega nadzora, njegovo izvajanje je postalo bolj kakovostno, kar navsezadnje doprinese tudi k uspešnejšemu delovanju oziroma poslovanju celotne URSJV.
Ključne besede: proces, inšpekcijski nadzor, kakovost, sevalna dejavnost, modul, intranetni portal InfoURSJV
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 981; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (5,36 MB)

9.
PRISTOJNOSTI INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA S PODROČJA VARSTVA OSEBNIH PODATKOV
Tjaša Šuligoj, 2012, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je v Sloveniji ena izmed ustavno zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin. Področje je zaradi razvoja informacijske tehnologije široko in v nenehnem spreminjanju. Temeljni zakon s tega področja je Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o informacijskem pooblaščencu /ZInfP/ (Uradni list RS, št. 113/2005), ki je ustanovil nov samostojen in neodvisen organ Informacijski pooblaščenec, ki ima pooblastila za izvajanje določb s področja varstva osebnih podatkov. Organ je neodvisen, kar pomeni, da zoper njegove odločitve niso možne pritožbe v okviru rednih pravnih sredstev, ampak upravni spor. Upravni spor je sodobna kontrola dokončnih upravnih aktov, izdanih v upravnem postopku. Informacijski pooblaščenec je, tako kot drugi organi, zaradi vstopa Slovenije v EU dolžan spoštovati direktive in sodelovati pri različnih nadzornih in posvetovalnih komisijah v EU. Njegove pristojnosti so vse prej kot skromne, skrbno pripravljeno letno poročilo pa je še en dokaz o odličnem delu tega državnega organa. Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca zasledimo v različnih zakonih (npr.: Zakon o elektronskih komunikacijah /ZEKom/ (Uradni list RS,št. 43/2004), Zakon o pacientovih pravicah /ZaPacP/ (Uradni list RS, št. 15/2008), Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk/ (Uradni list RS, št. 75/1997), Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije /ZPLD-1/ (Uradni list RS, št. 65/2000) ), največ pa jih najdemo v Zakonu o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Glavni del diplomske naloge je namenjen proučitvi pristojnosti po ZVOP-1. Šele s podrobnejšo analizo zakonskih določb ZVOP-1 lahko namreč ugotovimo, kakšne so pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Pomembna razlika glede varstva osebnih podatkov je vzpostavljena med javnim in zasebnim sektorjem; varstvo na podlagi ZVOP-1 se nudi zgolj podatkom, pri katerih gre za obdelavo osebnih podatkov. Inšpekcijski postopek je treba ločiti od prekrškovnega, vendar ju združuje dejstvo, da v obeh primerih Informacijski pooblaščenec preverja upoštevanje določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V okviru inšpekcijskega nadzora izda upravno odločbo (sodno varstvo – tožba na upravno sodišče), v okviru prekrškovnega postopka pa izda odločbo o prekršku (opomin, globa, sodno varstvo na okrajnem sodišču). Na drugi stopnji zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca odločata različna organa, torej nastane problem, če prideta do različnih zaključkov. Informacijski pooblaščenec sodeluje na vseh področjih, kjer se nahajajo osebni podatki. Ima pristojnosti sodelovati pri nastajanju pravnih pravil, vlaganju zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavnem sodišču RS, podajanju neobveznih mnenj, odloča o pritožbah posameznikov, je inšpekcijski in prekrškovni organ. Informacijski pooblaščenec si prizadeva, da bi pomembnost in krhkost osebnih podatkov približal širši javnost, vse več vloženih zahtev na urad pa prav gotovo dokazuje, da dela v pravi smeri. Poudariti je treba tudi, da je zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca sproženih razmeroma malo upravnih sporov na Upravnem sodišču RS, kar kaže na transparentnost in odprtost delovanja urada ter na sprejemanje odločb Informacijskega pooblaščenca s strani drugih.
Ključne besede: : Informacijski pooblaščenec, pristojnost, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, prekrški, inšpekcijski nadzor, registri zbirk osebnih podatkov, iznos podatkov, letno poročilo, neobvezna mnenja.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1991; Prenosov: 238
.pdf Polno besedilo (214,64 KB)

10.
VPLIV ELEKTRONSKO PODPRTEGA SISTEMA INŠPICIRANJA Z UPORABO PROGRAMSKEGA PAKETA ACL NA UČINKOVITOST DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Marjana Kostanjevec, 2012, magistrsko delo

Opis: Vsaka sodobno urejena država ima dobro urejeno tudi davčno področje. Davki se zbirajo zaradi zagotavljanja javnih dobrin, ki jih koristimo vsi, pri čemer je zelo pomembno učinkovito pobiranje davkov. Eno izmed pomembnejših področij delovanja davčnih uprav je davčni inšpekcijski nadzor. Učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora se kaže preko višine ugotovljenih davkov, ki niso bili plačani in sposobnosti davčne inšpekcije, da to ugotovi. Velik vpliv na učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora ima uporabljena metoda, s katero se le-ta izvede. V sedanjem sodobnem elektronsko podprtem delovanju poslovnih subjektov se davčne uprave pri izvajanju svojih postopkov poslužujejo sodobnih metod. Mednje zagotovo spada uporaba programskega paketa ACL v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri tem je davčnim upravam v veliko pomoč izmenjava izkušenj med državami v okviru programa Fiscalis, ki ga izvaja Evropska komisija, ter delovna srečanja predstavnikov držav članic mednarodne organizacije IOTA. Prav tako je zelo pomembno razvijanje tehnik na osnovi lastnih izkušenj in prenos znanja med zaposlenimi. Za doseganje učinkovitega davčnega inšpekcijskega nadzora je potrebno zagotoviti pogoje, kot so ustrezen obseg in strokovnost zaposlenih, ustrezna tehnika in tehnologija ter ustrezna organizacija davčne inšpekcije. Da bo učinkovitost davčne inšpekcije v Sloveniji primerljiva z učinkovitostjo davčnih inšpekcij v razvitejših evropskih državah, bo slovenska davčna uprava v prihodnosti morala izvesti še kar nekaj korenitih sprememb.
Ključne besede: davčni inšpekcijski nadzor, davki, davčni postopek, zavezanec za davek, davčna inšpekcija, sodobne metode inšpiciranja, programski paket ACL
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1013; Prenosov: 239
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici