1. |
2. Napovedovanje odziva na zdravljenje metastatskega melanoma iz podatkov o izražanju genovLea Vohar, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaviralci imunskih kontrolnih točk so v zadnjem desetletju naredili izjemen napredek pri zdravljenju metastatskega melanoma, vendar je odzivnost na zdravljenje relativno nizka. Prepoznavanje biologije odziva in odpornosti na zdravljenje sta prednostni nalogi za optimizacijo izbire zdravil in izboljšanje rezultatov bolnikov. V okviru naše študije smo ocenili genski podpis IPRES za napovedovanje odziva na imunoterapijo.
Metode: Izvedli smo statistično analizo kliničnih podatkov bolnikov z metastatskim melanomom in temeljne korake razvoja napovednega modela na transkiptomskih podatkih. Napovedne modele smo zgradili z metodo multiple logistične regresije, naključnega gozda in nevronsko mrežo. Modele smo ocenili z 20-kratno ponovitvijo vgnezdenega 5-kratnega sorazmernega prečnega preverjanja.
Rezultati: Z uporabo podpisa IPRES kot vhodne spremenljivke napovednih modelov se je za najboljšega izkazal naključni gozd z rezultatom pri vrednosti AUC 0,65 (95 % IZ: 0. 65– 0.66). Z integracijo statistično značilnih genomskih podatkov smo vrednost metrike AUC povišali na 0,72 (95 % IZ: 0,71–0,72).
Razprava in zaključek: Geni IPRES so bili izbrani kot diferencialni geni. Izkazalo se je, da diferenčnost izražanja genov med neodvisnima bazama podatkov iste vrste raka ni ponovljiva in da diferencialni geni kot predstavniki signalnih poti nimajo nujno zadostne napovedne moči. Potrdili smo pomembnost združevanja – omik in uporabo modelov strojnega učenja za doseganje natančnejših napovedi.
Ključne besede: melanom, imunoterapija, zaviralci kontrolnih točk, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 945; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
3. Računalniško načrtovanje terapevtskih proteinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeŽan Smrekar, 2019, diplomsko delo Opis: Z uporabo računalniških programov in simulacij lahko predvidimo in predstavimo situacijo iz resničnega sveta oziroma se ji precej približamo. Kompleksnejše simulacije modelirajo potek interakcij, ki so ključne pri razumevanju delovanja in razvoju novih zdravilnih učinkovin. Pri zdravljenju rakavih bolezni postaja vse pomembnejša uporaba imunoterapije, kjer gre za pristop k zdravljenju raka z uporabo terapevtskih proteinov oziroma bioloških zdravil, ki izboljšajo in obnovijo človeški imunski sistem. Med biološka telesa spadajo tudi monoklonska protitelesa (rituksimab, pembrolizumab, obinutuzumab ...), ki lahko delujejo na različne načine. Pogosto se uporabljajo kot inhibitorji rakastih celic, agonisti ali signalne molekule. Protitelesa delujejo v zdravstvu popolnoma zadovoljivo, vendar obstajajo primeri, ko ne dosežejo želenega učinka in imajo negativne stranske učinke. Zaradi takšnih primerov se v uporabo vključujejo novi terapevtski proteini afimeri. V primerjavi s protitelesi gre za manjše proteine, ki se vežejo na tarčne molekule s podobno afiniteto in jih generirajo ter proizvajajo s procesi, za katere ne potrebujejo živih organizmov.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na protitelesa, ki tarčno delujejo na receptor CD20, izražen na površini limfocitov B. Naša naloga je bila računalniško načrtovati terapevtski protein afimer s podobno vezavo in afiniteto.
Problema smo se lotili s pomočjo računalniških programov. Ustrezna monoklonska protitelesa smo poiskali z uporabo spletnega strežnika ProBiS. Za analizo in grafični pregled vezavnih mest smo uporabili računalniški program PyMol in za modeliranje končne konformacije afimera vključili vtičnik PyMod 2.0.
V diplomskem delu je prikazano računalniško modeliranje afimera, ki se veže na epitop človeškega receptorja CD20 s podobno afiniteto, kot je vezava med receptorjem in protitelesi.
Ključne besede: imunoterapija, monoklonska protitelesa, afimer, receptor CD20, PyMol, ProBiS
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1654; Prenosov: 199
Celotno besedilo (5,92 MB) |
4. ALERGIJA NA PIKE KOŽEKRILCEVMaša Silovšek, 2016, diplomsko delo Opis: Alergijske bolezni v svetu hitro naraščajo in s tem posledično je v porastu tudi alergija na pike kožekrilcev, ki s pikom sprostijo strup v človeško telo. Pri populaciji, ki niso alergični na pik žuželke je po piku prisotna le bolečina in manjša oteklina. Medtem ko pri posameznikih, ki so preobčutljivi na pike žuželk reagirajo s sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ki se kaže v različnih stopnjah. Z anketo smo želeli ugotoviti, koliko bolniki poznajo svojo bolezen in zdravljenje ter s pomočjo intervjuja ugotoviti potek zdravljenja s specifično imunoterapijo in pomen zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: alergija, piki kožekrilcev, specifična imunoterapija, anafilaksija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1934; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. VLOGA DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA V DIAGNOSTIKI ALERGIJSKEGA RINOKONJUNKTIVITISA IN ZDRAVLJENJU S SUBLINGVALNO IMUNOTERAPIJODarko Horvat, 2013, diplomsko delo Opis: Alergija je pretirana in neustrezna reakcija imunskega sistema na mnoge alergene v našem okolju. Število obolelih za alergijskimi boleznimi narašča. Namen raziskave je bil predstaviti možnost zdravljenja alergijske bolnice s sublingvalno imunoterapijo in prednosti te metode.
V postopku raziskovanja smo uporabili opisni pristop z metodo intervjuvanja. Podatke smo pridobili z dokumentacijo v ambulanti za pljučne bolezni in alergijo Eupnea d.o.o. in z razgovorom.
Raziskava je potrdila, da je pacientka poučena o svoji bolezni in zadovoljna z zdravljenjem s SLIT, ki ga je zaključila leta 2011.
Ugotovili smo, da je sublingvalna imunoterapija učinkovita in varna oblika zdravljenja alergijskega rinokonjunktivitisa, ki pa zahteva aktivno vlogo pacienta. Pacienta obravnavamo povsem individualno. V procesu zdravljenja se uvajajo sodobni pristopi komuniciranja, spremljanja zdravljenja, dokumentiranja zdravljenja… Zanemarljivo ni niti dejstvo, da spada SLIT med cenejše oblike zdravljenja alergijskih bolezni. Največje zadovoljstvo pa so zadovoljni pacienti po končanem zdravljenju.
Ključne besede: alergija, ambrozija, imunoterapija, sublingvalna, pacientka, zdravstvenik
Objavljeno v DKUM: 25.04.2013; Ogledov: 2336; Prenosov: 281
Celotno besedilo (694,02 KB) |
6. Življenje pacientov zdravljenih s specifično imunoterapijoBetka Pavlinc, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Življenje pacientov zdravljenih s specifično imunoterapijo so v teoretičnem delu podrobneje predstavljene vrste (stopnje) alergij, najpogostejši diagnostični postopki pri dokazovanju alergij in najpogostejše alergije pri odraslih (alergija na živila, alergija na živalsko dlako, alergija na pršice, alergija na pelode, alergija na zdravila, alergija na strupe žuželk).
Opredelili smo pojem alergija, pri tem pa podrobno predstavili preprečevanje in zdravljenje posamezne alergije. ter vlogo, ki jo ima pri tem medicinska sestra.
Pri zdravljenju alergij smo natančneje predstavili eno izmed najučinkovitejših zdravljenj - specifično imunoterapijo. Pri specifični imunoterapiji gre za vzročno zdravljenje alergije, pri kateri je osrednji proces reakcija med protitelesi IgE pri pacientu in vnesenim alergenom.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med pacienti, ki specifično imunoterapijo prejemajo v alergološki ambulanti Bolnišnice Topolšica. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bilo ugotoviti ali pacienti vedo dovolj o zdravljenju in samopomoči pri posamezni alergijski bolezni ter v kolikšni meri je prišlo po specifični imunoterapiji do izboljšanja njihovega zdravja.
Ključne besede: alergija, specifična imunoterapija, preprečevanje alergije, zdravljenje alergije, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 2730; Prenosov: 391
Celotno besedilo (824,76 KB) |
