| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKE MED USTVARJANJEM PLESNE DRAMATIZACIJE Z NASLOVOM PIKAPOLONICA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Nina Sok, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

2.
Pripovedovanje s prstnimi lutkami
Erika Lapornik, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela Pripovedovanje s prstnimi lutkami je nastala na lastno pobudo za čim večje vključevanje lutk v skupino otrok v vrtcu. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti, kako v vrtcu uporabimo pripovedovanje s prstnimi lutkami ter s tem pozitivno vplivamo na otrokov kognitivni in verbalni razvoj. Pripovedovanje s prstnimi lutkami smo vnesli v otrokov vsakdan in s tem spodbudili prednostno nalogo jezika. Cilji diplomskega dela so: otroke popeljati v magični svet lutk; seznaniti jih s prstnimi lutkami; s pomočjo otrok urediti lutkovni kotiček; ustvariti potujoče gledališče; skozi vodene dejavnosti popeljati otroke do izdelave prstnih lutk; ustvariti zabavno, prijetno in sproščeno vzdušje v skupini; uporabiti lutko kot motivacijsko sredstvo pri pripovedovanju zgodb; uporabiti lutko pri prednostni nalogi – razvoju jezika; seznaniti otroke s poezijo s pomočjo lutke; izboljšati otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljeni lutka, vloga vzgojitelja v lutkovnem procesu, vrste lutk, delitev lutk, najprimernejši materiali za izdelavo lutk in scenografije, prstno gledališče, oder v rokah in pripovedovanje z lutko. S pomočjo praktičnega dela v oddelku smo pri otrocih dosegli, da pravilno vodijo prstno lutko, se vživijo v določen lik in spontano pripovedujejo zgodbo s pomočjo lutke. Lutke so tako postale del vsakdana in so otroke spodbujale ne le v lutkovno-dramskem izražanju, pač pa tudi v jezikovnem razvoju.
Ključne besede: gledališče, igra, improvizacija, pripovedovanje, izdelovanje, prstne lutke, predšolski otroci.  
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

3.
Improvizacija v glasbi 18. stoletja za instrumente s tipkami
Blaž Hameršak, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti razvoj baročne improvizacije za instrumente s tipkami ter vpliv stilskih novosti na kasnejša obdobja v glasbi. V nalogi sem preučil izvajalske tehnike improvizacije, značilne glasbene oblike, v katerih se improvizacija pojavlja najpogosteje in razvoj vzporednih glasbenih pristopov, ki so spodbujali razvoj improviziranja. S pomočjo zgodovinskih virov in glasbenih del takratnih skladateljev sem raziskal vpliv baročne improvizacije na sodobno klavirsko tehniko in na razvoj instrumentov samih. Na koncu sem preučil pomembne učbenike in pedagoška dela takratnih mojstrov klavirske improvizacije, ki so pomembno vplivala na sodobne pristope k pouku instrumenta.
Ključne besede: Improvizacija, instrumenti s tipkami, barok, 18. stoletje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

4.
Improvizirane dramske igrice v vrtcu
Klara Letonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje umetnosti v vrtcu zajema dramske dejavnosti. Za vpeljevanje otrok v dramske dejavnosti je pomembno postopno razvijanje gledaliških spretnosti preko improviziranih dramskih igric. Improvizirane dramske igrice so pomembne tako v prvem kot tudi drugem starostnem obdobju. Namen diplomske naloge z naslovom Improvizirane dramske igrice v vrtcu je bil omenjene igrice vpeljati v okolje vrtca, natančneje v skupino otrok drugega starostnega obdobja, v starosti 56 let. Diplomsko delo Improvizirane dramske igrice v vrtcu vsebuje teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili igro otrok in raziskali vrste otroške igre. Opisali smo dramske dejavnosti v drugem starostnem obdobju in predstavili improvizacijo. Osredotočili smo se na prostorsko in časovno pripravo improviziranih dramskih igric, izbor materialov in predmetov ter predstavili vsebinsko zasnovo le-teh. Prav tako smo raziskali, kakšen vpliv imajo improvizirane dramske igrice in igra na sploh na otrokov razvoj. Teoretičnemu delu sledi praktični del, ki vsebuje predstavitev praktičnega dela ter izvedbo praktičnega dela, le-ta vsebuje osem priprav, v katerih so zasnovane in načrtovane improvizirane dramske igrice za izvedbo.
Ključne besede: igra, improvizacija, dramske dejavnosti, predšolsko obdobje, dramska vzgoja
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (495,69 KB)

5.
Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"
Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 817; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

6.
Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Jerneja Kvasnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Ključne besede: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 872; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (590,68 KB)

7.
PLESNA DRAMATIZACIJA LITERARNEGA DELA MAČEK MURI - PROJEKTNO DELO
Barbara Šulc, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preko projektnega dela seznaniti otroke z literarnim delom Maček Muri in to delo uporabiti kot izhodišče za plesno dramatizacijo. V teoretičnem delu so zajeta poglavja iz plesne vzgoje. Opisan je gibalni razvoj predšolskega otroka in razvoj plesnosti. Opisano je tudi, kako ples vpliva na razvoj predšolskega otroka. Prav tako so v teoretičnem delu predstavljene metode in oblike dela ter načela plesne vzgoje. Na koncu teoretičnega dela je predstavljena plesna dramatizacija in projektno delo. Empirični del zajema predstavitev izvedenega projekta v vrtcu. Predstavljena je razčlenitev vseh plesnih enot, ki so bile izvedene. Podrobno so opisane tudi analize vsakega dneva ter evalvacije enot plesa. Pri izvedbi projekta smo lahko ugotovili, da se takšna oblika dela v vrtcih ne pojavlja prav pogosto. Otrokom je tak način dela zelo všeč, zato so z velikim zanimanjem sodelovali. Ugotovili smo tudi, da je za otroke zelo pomembna motivacija iz okolja in pozitiven vpliv kostumov na celotno izvedbo projekta. Otroci so bili pripravljeni prispevati svoje ideje in niso imeli težav s prenosom literarne vsebine v plesno dramatizacijo.
Ključne besede: Ples, gibalni razvoj, plesnost, improvizacija, plesna dramatizacija, projektno delo, pravljica Maček Muri.
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 963; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (850,73 KB)

8.
Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli
Nejca Zdešar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

9.
PRAKTIČNI VIDIKI IMPROVIZACIJE
Živa Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa. Teoretični del je razdeljen na dva dela. V prvem delu je predstavljena zgodovinska plat glasbene improvizacije, njeni začetki in razvoj vse do danes, različni stili improviziranja, predstavitev nekaterih skladateljev, ki so se poigravali tudi z improvizacijo kot obliko skladanja, in notacije nekaterih jazzovskih improvizacij. V drugem delu je predstavljen moj vidik in kreiranje glasbene improvizacije, postopek, kako nastaja, bodisi samo mentalno in sproti, v toku improviziranje skladbe, ali pa načrtovano in zapisano funkcijsko ali na grafičen način. Praktični del je sestavljen iz nastopa in improvizacije sedmih skladb na klavir. Koncertni nastop: Narodna: Kje so tiste stezice Narodna: Kaj pa ti je deklica Narodna: Ne ouri, ne sejaj Narodna: Nocoj, pa oh nocoj Narodna: Roža na vrtu zelenem cvete Narodna: Teče mi, teče vodica Narodna: Posekaj fantič smrečico
Ključne besede: klavir, improvizacija, Kje so tiste stezice, Kaj ti je deklica, Ne ouri, ne sejaj, Nocoj, pa oh nocoj, Roža na vrtu zelenem cvete, Teče mi, teče vodica, Posekaj fantič smrečico
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 750; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
POJAV, UPORABA IN ZAPIS SVOBODNIH IZVAJALSKIH TEHNIK V ZGODOVINI ZAHODNE GLASBE
Jure Najdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen pričujoče diplomske naloge je predstavitev širokega pojma svobodnih izvajalskih praks ali improvizacije v glasbeni umetnosti zahodne glasbe. V tem okviru želi naloga prikazati konkretne primere glasbenih praks in oblik, ki skozi prizmo posameznih zgodovinskih obdobij osvetljujejo sam pojav, uporabo in zapis svobodnih izvajalskih tehnik. Delo obravnava definicijo, razumevanje in razvoj samega pojma improvizacije, ki se je skozi številne muzikološke študije spreminjal. Z analizo in raziskovanjem kompozicijskih tehnik se delo posveča načinom uporabe in herminevtike improvizacije v glasbenih obdobjih srednjega veka, renesanse, baroka, klasicizma, romantike in glasbe 20. stoletja.
Ključne besede: svobodne izvajalske tehnike, glasbena improvizacija, kompozicija, zgodovina glasbe, svobodne glasbene oblike
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 559; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici