| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KLAVIRSKI CIKLUS CLAUDA DEBUSSYJA - ESTAMPES
Miha Kavaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Pričujoče delo obravnava skladatelja Clauda Debussyja in njegovo klavirsko delo Estampes. Samo delo je ciklus treh skladb: Pagodes, Soirée dans Grenade in Jardins sous la pluie. Raziskana in obdelana je njegova življenjska pot in ustvarjanje. Skladbe so raziskane in analizirane v oblikoslovnem, ritmičnem, harmonskem in interpretacijskem vidiku. V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, deskriptivna metoda, zgodovinska metoda, komparativna metoda ter metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: Klavir, Debussy, impresionizem, gamelan, habanera, flamenko, izvedba.
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 1551; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

2.
BACH, DEBUSSY, RAMOVŠ - IZBOR TREH DEL ZA FLAVTO
Klavdija Štuhec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, diplomskega nastopa. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila Johanna Sebastiana Bacha, Claude Debussyja in Primoža Ramovša. Predstavitev zajema njihovo življenjsko pot, ustvarjanje, njihova dela, ter dela, ki so nam najbolj poznana. Vsak od teh skladateljev je v svojem opusu napisal tudi dela za flavto, katera sem izbrala ter jih podrobneje analizirala. To so Partita za solo flavto (Johann Sebastian Bach), Syrinx (Claude Debussy) in Ekspanzija (Primož Ramovš). Izbrana dela bom v drugem, praktičnem delu diplomske naloge tudi zaigrala.
Ključne besede: flavta, Bach, partita, baročna glasba, Debussy, impresionizem, Ramovš, glasba 20. stoletja
Objavljeno: 12.12.2011; Ogledov: 1840; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
ESTETSKA FORMA IN IZRAZ SKOZI REALNOST IN FIKCIJO PRI WOOLF IN BASHKIRTSEFF
Manuela Molnar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na primerjavo estetskega prepričanja resnične umetnice iz 19. stoletja Marie Bashkirtseff, in fikcijske umetnice Lily Briscoe, katero je ustvarila Virginia Woolf leta 1927. V nalogi najprej podrobneje preučimo umetniški razvoj Bashkirtseffove, kar pa storimo z vpeljavo naturalizma in impresionizma, smeri, za kateri predpostavljamo, da se izražata v njenem delu. S pomočjo Dnevnika pridobimo vpogled v njeno željo po prepoznavnosti v moško dominiranem svetu umetnosti in, kako izraža dojemanje realnosti v pisanju in slikanju. V drugem delu diplomske naloge primerjamo Bashkirtseffovo s fikcijsko umetnico Lily Briscoe, katere življenje in misli so predstavljene skozi pisateljico Virginio Woolf v romanu K svetilniku. Predpostavimo, da na dojemanje realnosti Briscoeve vpliva formalistična teorija, katera natančneje trdi, da ima slikarstvo umetniški status le če prikaže značilno formo, ki vzbudi estetski učinek.
Ključne besede: Marie Bashkirtseff, Virginia Woolf, formalizem, naturalizem, impresionizem, dojemanje realnosti
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1394; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Podoba Romov v izbranih pripovednih delih Janeza Trdine in Ivana Cankarja
Tina Esih, 2014, diplomsko delo

Opis: Romi, ki so pred več kot 1500 leti zapustili Indijo in se naselili v različnih državah po svetu (tudi v Sloveniji), so zaradi svoje drugačnosti v očeh ljudi vedno predstavljali »drugo«, »tuje«. 19. stoletje in z njim romantika (ki je v ospredje postavila eksotiko, primitivno ljudsko kulturo, skrivnostnost ter posnemanje ljudskih balad, glasbe, pravljic in vraževerja) sta povzročila, da so se Romi znašli v središču zanimanja in prikazovanja znanstvenikov, likovnikov, glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Ti so podatke za svoja dela iskali v strokovnih in znanstvenih prispevkih neromskih opazovalcev in zapisovalcev romske zgodovine, ki pa so s svojo vsebino prinašali tudi številne predsodke in stereotipe. Na Slovenskem so se Romi pojavili v delih številnih pisateljev. V diplomskem delu izpostavljamo Janeza Trdino in Ivana Cankarja ter nekatera njuna dela iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na temeljih imagologije (interdisciplinarne literarne vede in panoge primerjalne književnosti, ki raziskuje podobe Drugega/Tujega v literaturi, med katerimi jo še posebej zanimajo stereotipne predstave) smo z metodo leksikalne in strukturalne analize raziskali podobe Romov, kot sta jih v izbranih delih ustvarila omenjena avtorja. Ugotovili smo, da je Janez Trdina pri tem ostajal v okvirih stereotipnih predstav, Ivan Cankar pa je slednje nadgradil in tudi presegel. Moški in ženski romski lik sta v njegovih besedilih sinonima za umetnika, bohema. Ob tej so jima pripisane še vloge nosilca ali nosilke vodilne ideje, usodne ženske, uresničevalke hrepenenja, pohujševalke in odrešitelja oziroma odrešiteljice slovenskega naroda.
Ključne besede: Romi, podobe Romov, podobe Drugega/Tujega, imagologija, stereotipi, predsodki, Ivan Cankar, Janez Trdina, realizem, dekadenca, simbolizem, impresionizem.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1216; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (490,67 KB)

5.
PREFERENCE PREDŠOLSKEGA OTROKA DO UMETNIŠKIH DEL V OBDOBJU IMPRESIONIZMA IN KUBIZMA
Tina Haložan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Preference predšolskega otroka do umetniških del v obdobju impresionizma in kubizma je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Glavni namen praktičnega dela je bil predstaviti reprodukcije umetniških del impresionizma in kubizma otrokom starim od 5–6 let in s pomočjo anketnega vprašalnika pridobiti povratne informacije o obeh obdobij v umetnosti. Zanimalo nas je, kateremu obdobju dajejo otroci prednost (preferenco) in če obstajajo razlike glede na spol otrok. V teoretičnem delu smo govorili o likovnem izražanju ter razvoju likovnega izražanja. Predstavili smo tudi načela likovne vzgoje, likovno vrednotenje ter kriterij izbire avtorjev in njihovih del. V nadaljevanju smo podrobneje govorili o obdobju impresionizma in kubizma, ki sta pomembna za našo raziskavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o odnosu predšolskega otroka do umetniških del v obdobju impresionizma in kubizma. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik in šest slik, in sicer tri iz obdobja kubizma in tri iz impresionizma. Podatke, ki smo jih dobili s pomočjo ankete, smo analizirali in statistično obdelali. Rezultate smo prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultate in mnenja, ki smo jih pridobili, smo izpostavili v sklepu. Raziskava je pokazala, da je bilo otrokom najbolj všeč obdobje impresionizma. Predvsem zaradi samega motiva slike, pa tudi zaradi barv, ki so značilne za to obdobje.
Ključne besede: predšolski otroci, likovno izražanje, impresionizem, kubizem
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 804; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

6.
VODA KOT MOTIV V SLIKARSTVU
Janja Jozelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je zastavljena na podlagi teoretičnega obravnavanja vode kot motiva v slikarstvu. Element vode se je kot motiv v slikarstvu skozi različna obdobja v zgodovini izražal v različnih pojavnih oblikah s svojskimi, raznoterimi pomenskimi razsežnostmi. V začetku diplomskega dela sem obravnavala, kako so vodo upodabljali znakovno, kot simbol, zlagoma pa so njene podobe kreirali skladno z mimesisom. Povzela sem razvoj od žanrsko pestrih podob marinistov 17. in 18. stoletja, preko realizma do modernizma. Orisala sem problemski sklop, ki predstavlja pomenske, ikonografsko-ikonološke premene, torej kako so ta pojav upodabljali dobesedno, metaforično, simbolično in alegorično. Skozi vsa poglavja sem tako ugotavljala, kako se je spreminjal odnos slikarjev do upodabljanja motivike vode. V začetku sem ugotovila, da je voda kot motiv bila najprej upodobljena v prenesenem pomenu, kot poosebitve v podobi mitoloških bogov, raznih božanstev, nimf; v krščanstvu pa se je mnogokrat pojavljal motiv krsta, npr. Krst v Jordanu. Kasneje se je odnos do tega motiva začel spreminjati in je tako voda postala upodobljena vse bolj realistično ter kot materialna življenjsko pomembna dobrina. Ko so slikarji prešli iz obdobij mitološke in krščanske motivike, je moč opaziti ogromne spremembe v napredku slikarstva. Marinisti 17. stoletja in pozneje so tako dajali velik poudarek prepoznavnosti ladjevja in moči pomorskih bitk, kar je od njih zahtevalo ogromno natančnosti in detajlov. Tako so realisti upodabljali vsako podrobnost z izredno natančnostjo, kar je v slikarstvo prineslo velik napredek in spoštovanje le-temu. Impresionisti pa so se s svojim slogom sprostili in želeli na slikarska platna ujeti trenutek. To jim je dopuščal njihov slog hitrih potez in gostih nanosov barv. Tako je sčasoma impresionizem postajal podlaga za moderno umetnost, a ta je doživljala ogromno očitkov in zavračanja. Človeštvo ni razumelo »črt in pack«, v katerih so slikarji videli globlji pomen. V današnjem času pa smo postali bolj dojemljivi do moderne in sodobne umetnosti, ki jo tudi bolje razumemo.
Ključne besede: Voda, motivi, simboli, marinisti, impresionizem, modernizem, mitologija, krščanstvo.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1263; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

7.
USTVARJANJE CLAUDA DEBUSSYJA V POVEZAVI Z IMPRESIONISTIČNIM SLIKARSTVOM IN KNJIŽEVNOSTJO
Tanja Kozar Stošič, 2015, magistrsko delo

Opis: Impresionizem je obdobje umetnostne smeri s konca 19. stoletja, nastala je kot nekakšna revolucionarna smer, saj je kršila dotedanja pravila, ki so veljala v umetnosti, to so pretiravanje, patetičnost in izumetničenost romantike, upodabljanje zgodovinske in religiozne tematike ter idealne lepote ipd. Impresionisti so bili zaradi tega velikokrat zaničevani in nerazumljeni. Claude Achille Debussy je najpomembnejši impresionistični skladatelj in začetnik glasbenega modernizma. Skladal je predvsem orkestralno in klavirsko glasbo, ki jo je pisal in dojemal drugače kot ostali. Tudi sam je bil pianist in lahko bi ga označili kot upornika proti strogim pravilom svojih predhodnikov in učiteljev. Zanimale so ga glasbene lepote eksotičnih narodov in pod vplivom ruskih romantikov nacionalne smeri je ustvaril niz "revolucionarnih" skladb, kot so jih pojmovali sodobniki. Debussy, ki se je raje družil s slikarji kot z glasbeniki, je iz impresionizma slikarjev dobil navdih za svojo glasbo. Zanimalo ga je vse, kar je izpodbijalo ustaljena glasbena prepričanja. Z opiranjem na slikarstvo impresionistov je poskušal v glasbi pričarati prelivanje temeljnih barv spektra (spremljava v kratkotrajnih notah brez zaporedja glasov, zaradi česar ostaja le predstava o nekem razpoloženju, barvi). Debussy je ustvarjal bolj pod vplivom drugih umetnosti kot pod vplivom glasbe. Zelo ga je zanimala tudi literatura takratnega francoskega simbolizma, na osnovi katere je oblikoval svoj edinstveni slog. Osebno se je seznanil s takratnimi pisatelji in pesniki, ki so pisali v slogu francoskega simbolizma, kar je pustilo sledi v njegovih delih.
Ključne besede: impresionizem, simbolizem, Debussy, slikarstvo, književnost, glasba
Objavljeno: 18.01.2016; Ogledov: 669; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

8.
Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja
Jožica Čeh Steger, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tematsko-slogovne značilnosti kratke proze Milene Mohorič iz obdobja med obema vojnama in pisateljico razkriva tudi kot avtorico pesmi v prozi. Bila je ena najvidnejših ustvarjalk kratke proze, s katero je posegala predvsem v meščanski svet, deloma pa tudi v vzhodnoslovensko kmečko-vaško okolje. Ob tem je napisala še nekaj kratkoproznih pripovedi za mladino. Na več kot pol stoletja pozabljeno pisateljico sta pred petimi leti opozorila Lado Kralj in Peter Scherber z izborom njene kratke proze Kratke zgodbe iz tridesetih let (2010) in jo predstavila predvsem kot avtorico elegantne in vznemirljive meščanske proze iz tridesetih let prejšnjega stoletja, pisane v realističnem slogu. Pričujoči prispevek je osredinjen na njene literarne začetke in ugotavlja, da je Milena Mohorič na začetku literarne poti, tj. med letoma 1927-1929, pisala subjektivnoizpovedne pesmi v prozi, v katerih so opazne še slogovne usedline impresionizma in ekspresionizma.
Ključne besede: slovenska kratka proza, pesmi v prozi, impresionizem, ekspresionizem, realizem, socialni realizem
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 775; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

9.
PESNIŠKA USTVARJALNOST LJUDMILE POLJANEC
Jernej Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudmila Poljanec je živela in ustvarjala na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ustvarjala je v obdobju slovenske moderne (1899–1918), katerega poglavitna značilnost je slogovni pluralizem. V njeni zbirki najdemo predvsem značilnosti impresionizma. Najpogosteje zasledimo občutljivost na barvne, slušne in svetlobne vtise ter navduševanje nad naravo in včutevanje v njo. Živalska in rastlinska motivika je največkrat uporabljena v skladu s tradicionalno rabo in simbolnimi pomeni. Glavna tema pesniške zbirke je ljubezen, ki je največkrat nedoživeta/neizživeta. Čustveni senzualizem in erotičnost sta neuresničena kakor tudi ljubezen med moškim in žensko. Ženska je največkrat razočarana v ljubezenskem čustvu in hrepeni po ljubezni, toda njeno hrepenenje ni strastno, drzno, drastično in burno, ampak nežno in umirjeno. Takšne ljubezni je sposobna le ženska z nežnim in umirjenim srcem. To obdobje je tudi razdvojeni čas, ko imamo na eni strani proces osamosvajanja žensk, na drugi strani pa pritisk po ohranjanju tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot. Ravno zaradi tradicionalnih vrednot je bilo nesprejemljivo pesniti o ljubezni med dvema ženskama, tj. lezbični ljubezni, ki jo zasledimo v ciklu, namenjenemu baronesi Sonji, saj so takšno ljubezen označevali kot zdravstveni problem. Razpoloženjska tema, povezana z ljubezensko, predvsem s hrepenenjem po ljubezni in razočaranjem nad neizživeto ljubeznijo, je kvantitativno druga najpogostejša tema. V zbirki se pojavi še domovinska tema, s katero avtorica izrazi razočaranje nad slovenstvom, saj ob simbolu slovenstva – lipi – rajajo in se veselijo tujci. Ljudmila Poljanec je pogosto posegala po zlati, srebrni, beli in zeleni barvi. Barvni epiteti skupaj s svetlimi impresionistično slikajo naravo. Posebno vlogo ima sinja barva, ki poudarja žensko lepoto. Najopaznejša je glagolska metafora z vodnimi glagolskimi izhodišči in glagoli, ki označujejo človekovo obnašanje.
Ključne besede: Ljudmila Poljanec, Poezije, impresionizem, slovenska moderna, medbesedilnost, lezbična ljubezen
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 645; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (790,21 KB)

10.
VPLIV MOTIVA NA SPREJEMANJE UMETNIŠKIH DEL V OBDOBJU IMPRESIONIZMA
Darja Letnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Vpliv motiva na sprejemanje umetniških del v obdobju impresionizma« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je bilo predstaviti deset umetniških del otrokom, starim med pet in šest let. Izbranih je bilo pet umetniških del iz obdobja impresionizma in pet umetniških del iz obdobja kubizma. Z otroki smo izvedli intervju z instrumentom anketnega vprašalnika ter dobili povratne informacije. Zanimalo nas je, katera umetniška dela otroka bolj privlačijo, iz katerega obdobja in zakaj. Hkrati nas je zanimalo, ali otroke bolj pritegnejo abstraktna ali neabstraktna dela. Vprašali smo se, kako pogosto je na umetniških delih pritegnil otroke živalski motiv v primerjavi z drugimi motivi, pri čemer smo upoštevali tudi število umetniških del z živalskimi oz. drugimi motivi. Raziskati želimo, kako spol vpliva na izbiro motiva. Obenem smo preverili, če likovni kriterij vpliva na izbiro posameznega umetniškega dela. V teoretičnem delu smo na splošno poudarili teme iz likovne umetnosti, otrokovega likovnega razvoja in definicije motivov. Dotaknili smo se obdobja impresionizma in ugotovili, kateri znani umetniki so bili v tem obdobju aktivni in kakšen vtis so naredili pri naši raziskavi. Podrobneje smo predstavili tri izbrana umetniška dela iz obdobja impresionizma. Vzporedno z našo raziskavo je potekala raziskava druge diplomantke z enakimi anketnimi vprašanji raziskave in istimi vključenimi umetniškimi deli. V empiričnem delu smo zbrane podatke zapisali v tabelarični obliki in jih interpretirali. Skozi raziskavo smo glede na všečnost ugotovili, da so otrokom bolj všeč umetniška dela iz obdobja kubizma, kar posledično pomeni, da otroke bolj pritegnejo abstraktna dela. V našem diplomskem delu je živalski motiv na ponujenih umetniških delih bolj pritegnil dečke kot deklice. Otroci so bili glede všečnosti bolj usmerjeni na motiv kot na likovni kriterij.
Ključne besede: predšolski otroci, motiv, spol, impresionizem, kubizem
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici