| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija nove IT rešitve z obratnim mentorstvom
Simon Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, v obdobju, ki ga zaznamujeta digitalizacija in nove tehnologije. Digitalizacija nas obdaja na vsakem koraku; od vožnje z avtomobilom, ki nam v digitalni obliki daje informacije o hitrosti, porabi, preverja našo zbranost med vožnjo, se avtonomno drži svojega voznega pasu ali zavira in prepreči nesrečo do avtomatskega odpiranja vrat in brezstičnega plačevanja v trgovinah. Pri zdravniku se lahko naročimo preko elektronske pošte in davčno napoved oddamo preko spletenega portala, vse v nekaj minutah in brez stroškov prevoza. Za naš zdrav način življenja skrbijo pametne ure, ki nas opozarjajo, da naredimo zadostno število korakov ali nas spomnijo, da zaužijemo dovolj vode in nam merijo srčni utrip ter nam sporočajo trenutna stanja in podatke o našem telesu. Vse to je digitalizacija, ki nam izboljšuje kakovost življenja. Vendar s seboj v obliki zasvojenosti in odvisnosti prinaša tudi tveganja in nevarnosti. Predvsem lahko predstavlja velik izziv vsakemu posamezniku, ki ni vešč nove tehnologije in se mora z njo spoznati in jo sprejeti v uporabo, da mu bo koristila v vsakdanjem življenju. V poslovnem svetu ni prav nič drugače, le da so prednosti in nevarnosti še izrazitejše. Namreč, organizacije lahko s pomočjo novih tehnoloških rešitev prihranijo več deset ali celo sto milijonov evrov in izboljšajo uspešnost delovanja in poslovanja. Na drugi strani lahko zaradi nepravilnega delovanja nove tehnologije zastane proizvodnja in povzroči večjo izgubo ali jim nepridipravi, hekerji, vdrejo v bazo podatkov in ogrozijo njihovo varnost. Za podjetja in organizacije iz prejšnjega stoletja oz. organizacije, v katerih delajo starejši zaposleni, ki niso od malih nog živeli s tehnologijo, je velik problem, kje, kako in predvsem, na kakšen način brez večjih negativnih posledic za starejše zaposlene uvesti ali implementirati nove tehnološke rešitve v delovne in tehnološke procese v organizacijah. To predstavlja problem za managerja v organizaciji, saj ko najde ustrezno IT rešitev, je izziv, kako to rešitev implementirati ali uvesti v poslovne procese, da bo nov sistem s strani zaposlenih sprejet, in da bo optimalno uporabljen in bo prinašal želeno dodano vrednost organizaciji. Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje obvladujejo sodobno tehnologijo kot starejši zaposleni in obratno mentorstvo lahko reši takšen problem. Morali smo se spoznati z digitalizacijo, sodobnimi IT rešitvami, pojasnili smo teoretične pristope k implementaciji tehnologije v organizaciji. Kot način za implementacijo nove IT rešitve smo izbrali obratno mentorstvo in ga raziskali skozi teorijo in prakso. V aplikativnem delu smo v raziskavo vključili slovensko podjetje iz gospodarstva, ki je tudi izvedlo implementacijo nove IT rešitve. Dokazali smo, da je implementacija nove IT rešitve v organizaciji zahtevna in potrebuje posebno pozornost. Z uporabo obratnega mentorstva, smo dokazali, da je implementacija IT rešitve učinkovitejša. V praksi smo tudi ugotovili, da je pravzaprav obratno mentorstvo tesno povezano s samo implementacijo nove tehnologije, saj tudi, če obratnega mentorstva formalno ne vzpostavimo, se le-to do določene meje naravno razvije na neformalni ravni.
Ključne besede: digitalizacija, digitizacija, tehnologija, nova tehnologija, informacijska tehnologija, implementacija, mentorstvo, obratno mentorstvo, organizacija, podjetje, informacijski sistem, rešitve.
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Primerjava pristopov k vpeljavi celovitih informacijskih rešitev
Kevin Visočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje področja različnih pristopov k vpeljevanju celovitih informacijskih rešitev in njihovo medsebojno primerjavo. S pomočjo obstoječe literature smo raziskali najbolj uporabljene metodologije v projektih ERP. Na voljo je veliko različnih metodologij, vendar ugotavljamo, da vse niso uveljavljene ali pa primerne za posamezne rešitve ERP. Najprej smo posamezne pristope raziskali in predstavili njihove značilnosti, nato pa smo se usmerili v proučevanje ključnih faktorjev uspeha in neuspeha projektov ERP. Zatem smo izbrali tri metodologije, ki se najpogosteje uporabljajo in so najbolje raziskane, ter jih med seboj primerjali in analizirali. Sestavili smo tudi kratki vprašalnik ter ga aplicirali na treh osebah, ki imajo veliko izkušenj z izbrano metodologijo, dodatno pa smo se poslužili še krajšega intervjuja s projektnim vodjem. Ugotovili smo, da se, pri projektih ERP, v večji meri uporabljajo starejše in že uveljavljene metodologije, v primerjavi z novejšimi ter prenovljenimi, ki se uporabljajo redkeje. Raziskane lastnosti metodologij kažejo na to, da so si v osnovah, iz katerih izhajajo, precej podobne, razlikujejo pa se v specifikah.
Ključne besede: informacijski sistemi, rešitve ERP, implementacija, metodologije vpeljave, ASAP, Oracle AIM, Microsoft Sure Step
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 288; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Implementacija celovite programske rešitve v podjetje x
Mateja Krajnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Celovita programska rešitev je skupek povezanih posameznih programskih rešitev, ki jih podjetje potrebuje za celovito informacijsko podporo za opravljanje ključnih procesov. Na našem trgu je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (prodaja, proizvodnja, storitve itd.), zato se neprestano razvijajo tudi nove celovite programske rešitve oziroma se nadgrajujejo in izboljšujejo že obstoječe. Celovita programska rešitev je dandanes nujna za poslovanje vsakega podjetja, in če le ta ni ustrezna ali ne zadovoljuje potreb podjetja, lahko podjetje zaradi tega izgublja čas in denar. Zato lahko predvidimo, da sta izbor in implementacija primerne celovite programske rešitve za podjetje izrednega pomena. Implementacija se začne že z izborom ustrezne rešitve, pri kateri pa morajo biti zadovoljena vsa pomembna merila, kot so cena, ustreznost, prilagodljivost, enostavnost uporabe in možnost oddaljene pomoči uporabnikom. V diplomskem delu analiziramo implementacijo celovite programske rešitve VASCO v manjše družinsko podjetje, ki se primarno ukvarja z izdelavo končnih izdelkov po naročilu. V nalogi najprej predstavimo teoretične osnove o celovitih programskih rešitvah, analiziramo obstoječe stanje v podjetju, potek implementacije rešitve od začetne faze izbora do uspešne uvedbe, ključne dejavnike pri implementaciji ter možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: celovita programska rešitev, implementacija, uporabniki
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 438; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v sloveniji
Erik Rihter, 2020, magistrsko delo

Opis: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso.
Ključne besede: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 644; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Implementacija pametnega sistema souporabe koles v mesto maribor
Jaša Žigert, 2019, diplomsko delo

Opis: Pametni sistemi souporabe koles so se razvili hkrati s pametnimi mesti. Izposoja koles je obstajala že prej, a so takrat poslovali na drugačen način. Prejšnje generacije souporabe koles niso razumele kot pametni sistem, saj se to ime pojavlja od približno leta 2010. V Sloveniji so ta način kot prevozno sredstvo začeli uporabljati najprej v Ljubljani leta 2011. Počasi se ta način širi po ostalih predelih Slovenije, tako da smo se odločili, da bomo v diplomskem projektu raziskali možnosti implementacije podobnega sistema v mesto Maribor. V projektu smo raziskali trg, obstoječe modele in predlagali model, ki bi se v Mariboru najbolje obnesel glede na število prebivalcev in obiskovalcev mesta ter nekaj drugih specifičnosti Maribora. Ugotovili smo, da se v mestih, kjer je ta model že vpeljan, vedno več ljudi odloča za souporabo koles. Kot primer lahko navedemo Ljubljano, kjer so v letu 2017 razširili svojo mrežo postajališč in postavili kar 12 novih. Ugotovili smo še, da bi s primerno marketinško kampanjo in strateško postavljenimi postajališči lahko kaj hitro razširili krog uporabnikov in dvignili popularnost tega načina prevoza iz točke A do točke B tudi v Mariboru. Na podlagi raziskav in ugotovitev lahko upravičeno sklepamo, da bi bila implementacija pametnega sistema souporabe – sistem smo delovno poimenovali kot MarBike – ekonomsko upravičena.
Ključne besede: souporaba koles, MarBike, postajališče, kolesa, projekt, Maribor, implementacija
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Implementacijska metodologija sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil OPENeP
Alja Polner, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na implementacijsko metodologijo sistema za bolnišnično elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil OPENeP podjetja Better, d. o. o. Digitalizacija zdravstva se je začela odvijati kasneje kot digitalizacija ostalih panog, prav tako pa v zdravstvu poteka veliko zapletenih in neprekinjenih procesov. Digitalizacija takšnih procesov je zato dolgotrajnejša in implementacija bolj kompleksna. Za lažje razumevanje problema smo v diplomskem delu najprej opredelili poslovne informacijske sisteme in njihovo implementacijsko metodologijo, nato pa še zdravstvene informacijske sisteme in sisteme za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil. Na koncu smo se posvetili implementacijski metodologiji OPENeP, ki smo jo primerjali z implementacijsko metodologijo SAP Activate in tako pridobili kar nekaj možnosti in rešitev za izboljšanje implementacijske metodologije OPENeP. Glavni cilj diplomskega projekta je bil priprava konceptnega načrta implementacijske metodologije za sistem OPENeP in priprava predlogov za njeno izboljšanje.
Ključne besede: poslovni informacijski sistemi, zdravstveni informacijski sistemi, sistemi za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil, implementacija, metodologija, OPENeP
Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 473; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

7.
Implementacija porazdeljenih vedenjskih modelov v Unity 3D
Aleš Krenker, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z implementacijo vedenjskih modelov v Unity 3D na primeru jate ptic ali rib. Predstavitvi grafičnega pogona Unity 3D sledi izdelava in vstavitev grafičnih modelov v simulacijo. Poglavitni del našega projekta je bila implementacija algoritmov za simulacijo premikanja v jati, ki vključuje izmikanje statičnim in gibljivim objektom. Vsaka simulirana ptica ali riba je bila implementirana kot neodvisen člen, ki se pomika glede na lokalno zaznavo dinamičnega okolja. Rezultat teh preprostih vedenj pa je skupno gibanje simulirane jate. Prikazali smo, kako se pripadniki le-te odzovejo glede na oviro in nevarnost v naravi.
Ključne besede: implementacija, vedenjski modeli, jata, izogibanje trkom, Unity 3D
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 524; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
Primerjava mednarodnih in nacionalnih aktov
Anja Hren, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema opredelitev in razmejitev pravnih aktov na različnih ravneh - mednarodni, evropski in nacionalni. Na mednarodni ravni je najpomembnejši akt, ki ureja postopek sprejemanja in prenosa mednarodnih pogodb v notranji pravni red Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, na evropski ravni sta to PEU in PDEU, na nacionalni pa postopek sprejemanja mednarodnih pogodb, izvajanje, uveljavitev, ratifikacijo ureja ZZZ-1 od 69. do 89. člena. Dejstvo je, da podpis mednarodne pogodbe državo še ne zavezuje k izpolnjevanju obveznosti iz same pogodbe, pač pa je naslednji korak – ratifikacija tista, ki bo mednarodno pogodbo prenesla v nacionalni pravni red in s tem bo država dolžna začeti spoštovati pravice in obveznosti iz mednarodne pogodbe. Glede prenosa mednarodnih in evropskih aktov v nacionalno zakonodajo obstajaj bistvene razlike. Kot rečeno, se mednarodna pogodba v nacionalno zakonodajo prenese z ratifikacijo, na ravni EU direktive v notranjem redu začno veljati z implementacijo – prenosom v nacionalni pravni red, uredbe pa so neposredno uporabne brez prenosa v nacionalni pravni red. Končna ugotovitev magistrskega dela je, da je za uveljavitev mednarodne pogodbe in direktive EU v nacionalnem pravnem redu potrebno aktivno ravnanje nacionalnih organov, bodi si z sprejetjem nove ali spremembo obstoječe zakonodaje, za uredbe EU pa kakršno koli dejanje nacionalnih organov ni potrebno oziroma je celo prepovedano.
Ključne besede: mednarodni akti, akti Evropske unije, nacionalni akti, ratifikacija, implementacija, neposredna uporabnost
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 717; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (631,23 KB)

9.
Uvajanje managementa odnosov s strankami (CRM) v podjetju Chutis d.o.o.
Alen Salkić, 2018, diplomsko delo

Opis: Upravljanje odnosov s kupci ali uvedba sistema CRM je oblika novega pristopa v marketingu. Kupca namreč sistem postavlja v središče poslovanja podjetja. CRM prinaša koristi tako za kupca kakor tudi za podjetje. Podjetja se zato odločajo za uvedbo CRM-ja. Le redka pa seveda pridejo do planiranih ciljev. Na uspeh podjetja vplivajo podpora vodstva, postopek uvedbe CRM-ja, pomoč strokovnjakov, naklonjenost zaposlenih, finančna sredstva, politika podjetja ter panoga, v kateri podjetje deluje. Vpeljava CRM-ja je reorganizacija procesov v podjetju in podjetja kot celote. Podjetje mora dobro poznati svoje potrebe po vpeljavi CRM-ja. Zaposleni se morajo prilagoditi na CRM orodje, saj so v nasprotnem primeru primorani zamenjati okolje. Koristi od vpeljave CRM v podjetje pa bodo imeli vsi, tako zaposleni kot stranke. Celovito upravljanje odnosov s strankami je ključnega pomena za obstoj in nadaljni razvoj podjetja Chutis d.o.o. Predlagali in ugotovili smo, da se lahko uvedba CRM-ja v obravnavanem podjetju prične čim prej. Ključnega pomena za uspešno uvedbo CRM sistema v podjetje je, da se popolnoma razume smoter koncepta, njegova podpora, angažiranje, obnašanje in skladno delovanje vseh zaposlenih v podjetju.
Ključne besede: informacijska tehnologija, CRM, upravljanje odnosov s strankami, podjetje, implementacija.
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 966; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Ključne besede: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 810; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici