| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Imisije
Gabriela Firšt, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 493; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (821,33 KB)

2.
Pravica do čistega zraka kot temeljna človekova pravica
Taja Požru, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Podnebne spremembe in onesnaženje zraka bodisi neposredno ali posredno vplivajo na uživanje človekovih pravic, vključno s pravico do najvišje dosegljivih zdravstvenih standardov. Svet Organizacije združenih narodov za človekove pravice je nevarnosti onesnaženja zraka in podnebnih sprememb na kakovost življenja priznal in začel aktivno izvajati podnebne ukrepe. Resolucija št. 29/15 priznava, da podnebne spremembe vplivajo na širok spekter človekovih pravic in poziva k posebnemu poudarku vpliva, ki ga ima degradacija okolja na pravico do zdravja. Kot odgovor na Resolucijo in korak proti učinkovitim ukrepom je sprejetje Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (poznane tudi kot Pariški sporazum) kot prvega univerzalnega in pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah. V Preambuli Pariškega sporazuma je zaveza držav podpisnic, da bodo aktivno ukrepale pri reševanju podnebnih sprememb, spoštovale, spodbujale in upoštevale njihove obveznosti glede človekovih pravic, pravice do zdravja, pravic avtohtonih prebivalcev, lokalnih skupnosti, migrantov, otrok, invalidov in ljudi v občutljivih razmerah ter pravice do razvoja ter enakosti spolov, krepitve vloge žensk in medgeneracijski kapital. Tudi Evropska Unija, kot podpisnica sporazuma izvaja aktivno politiko k reševanju tovrstne problematike, tako s sprejemanjem pravnih aktov, najpomembnejše je sprejetje Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in njeno izvajanje, kot v izvajanju postopkov proti državam članicam za kršitev obveznosti iz Direktive. Namen magistrske naloge je oceniti ali trenutna ureditev pravice do čistega zraka, ki se uresničuje v sklopu 72. člena Ustave Republike Slovenije in določa pravico do zdravega življenjskega okolja, zadostuje k ustreznemu pravnemu varstvu ali bi bilo smiselno pravico do čistega zraka povzdigniti v samostojno človekovo pravico in s tem napraviti odmik od sistema, ki je antropocentrično naravnan. Rezultati študije so pokazali, da tako Evropska Unija kot slovenski pravni sistem ponuja določeno mero sodnega varstva pravice znotraj individualnih in kolektivnih sporov, ki pa je zaradi abstraktnosti pomanjkljiva. Dikcije zakonov, ki urejajo tovrstno problematiko velikokrat uporabljajo splošne pravne standarde, ki napotujejo na konkretizacijo v sodnih sporih. Zaradi neugodnega položaja tožnikov, saj se največkrat znajdejo v postopkih zoper nasprotne stranke, ki so zaradi sredstev, s katerimi razpolagajo v očitnem nesorazmerju moči, se spori zaradi tveganosti niti ne začnejo. Posledično je sodna praksa pri konkretiziranju pravnih standardov skopa in ne ponuja širok nabor rešitev. Dolgotrajnost postopkov in tveganje o plačilu stroškov so glavni razlogi ne samo, da se spor pred rednimi sodišči sploh ne začne, ampak tudi, da se razprava o pravici ne nadaljuje pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem, ki imata poleg zakonodajalca bistveno vlogo pri kreiranju prava.
Ključne besede: podnebne spremembe, onesnaževanje, človekove pravice, svoboščine notranjega trga, imisije, zdravo življenjsko okolje, pariški sporazum.
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 2468; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu
Ana Krajtner, 2018, diplomsko delo

Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 1032; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Civilnopravna odgovornost za imisije v zraku
Aleksandra Messner, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Ključne besede: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 721; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Razlike in podobnosti med okoljevarstvenimi dovoljenji v Sloveniji
Maja Čuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Okolje, kot zbir raznih sfer, ki obsega vse od tal pa do zraka, potrebuje celovit in skupen pristop glede pravne in dejanske ureditve. Na tej predpostavki sloni tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj. Evropska unija, med drugim, poskuša z omejevanjem obremenjevanja okolja z uvedbo okoljevarstvenih dovoljenj in zahtevo, da države članice ta institut prenesejo v njihove pravne rede. Okoljevarstvena dovoljenja so bila v pravni red Republike Slovenije prenesena preko Zakona o varstvu okolja ter raznih uredb, ki iz tega zakona izhajajo ter podrobneje urejajo okoljevarstvena dovoljenja. Okoljevarstvena dovoljenja so številčna in tudi obširna, vendar jih lahko razporedimo v tri glavne oziroma večje skupine. Največja in najbolj obširna skupina glede števila podvrst dovoljenj je skupina okoljevarstvenih dovoljenj, ki izhajajo iz 82. člena Zakona o varstvu okolja in so urejena s številnimi uredbami, pri čemer ima vsako dovoljenje specifične pogoje za pridobitev ter kasneje tudi različno vsebino. Drugi dve vrsti sta okoljevarstveno dovoljenje za obrate, ki predstavljajo večje tveganje za okolje in pa dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, ki pa nista zato nič kaj manj obširni in specifični, ravno nasprotno. Kot vso pravo pa se tudi pravo varstva okolja, in s tem tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj ter pogoji za pridobitev teh, konstantno spreminja in prilagaja dejanskim razmeram, kar je glede na vse večje onesnaževanje in obremenjevanje okolja zelo zahtevna naloga tako zakonodajalca Evropske unije kot našega nacionalnega zakonodajalca, ki zahteve Evropske unije med drugim tudi vnaša v naš pravni red. Tako je smisel diplomske naloge predvsem čimbolj sistematično predstaviti sistem okoljevarstvenih dovoljenj v Sloveniji.
Ključne besede: okoljevarstvena dovoljenja, okolje, direktiva IED, direktiva SEVESO, razlike, podobnosti, Evropska unija, emisije, imisije.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 520; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (682,42 KB)

6.
PRAVNO VARSTVO PRAVICE DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Z VIDIKA DOKAZOVANJA VZROČNE ZVEZE MED ŠKODO NA ZDRAVJU LJUDI IN ONESNAŽENIM ZRAKOM KOT POSLEDICO NEDOVOLJENIH INDUSTRIJSKIH IMISIJ
Suzana Bekić, 2016, diplomsko delo

Opis: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo. Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Ključne besede: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (821,29 KB)

7.
POSREDNO MOTENJE POSESTI TER VZNEMIRJANJE LASTNIKA NEPREMIČNINE
Martina Žunkovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica ampak je s pravom varovan dejanski položaj. Kljub temu, da ni pravica, pa posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen takšne ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se v sporu pravnomočno ne odloči o le-tej. Motenje ali odvzem posesti je vsako dejanje, ki spreminja ali ogroža razmerje določene osebe do posesti oziroma vsako dejanje, s katerim se posega v tujo posest, tako da se s takšnim dejanjem otežuje ali celo onemogoča izvrševanje posesti. Do vznemirjanja lahko pride bodisi z aktivnim vznemirjanjem bodisi z opustitvijo dolžnega ravnanja. Vznemirjanje lahko povzročijo tudi tako imenovane imisije. Lastnik je namreč pri uporabi nepremičnine primoran odpravljati vzroke in opuščati dejanja, ki izvirajo iz njegove nepremičnine, in ki otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na namen in naravo nepremičnine ter glede na krajevne razmere, običajna ali pa povzročajo celo znatnejšo škodo. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki – samopomoč ter sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se posestnik lahko, za zavarovanje svoje posesti, posluži v primeru, ko mu je posest bila protipravno odvzeta ali motena. Nevarnost mora biti neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna. Način samopomoči pa mora ustrezati okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Sodno varstvo posesti zagotavlja pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti samostojno in neodvisno od pravice do stvari. Sodišče daje varstvo posesti glede na zadnje motenje posesti in glede na nastalo motenje, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Če posestnega varstva ne bi bilo, bi obstajala velika nevarnost uporabe samovolje in nasilja pri uveljavljanju in ohranjanju posesti.
Ključne besede: posest, motenje posesti, protipravno vznemirjanje, sodno varstvo posesti, samopomoč, imisije, varstvo posesti
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1155; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
RAZLIKOVANJE MED POSREDNIMI IN NEPOSREDNIMI IMISIJAMI S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Andreja Kidrič, 2016, diplomsko delo

Opis: Imisije predstavljajo enega najtipičnejših institutov (stvarnega) sosedskega prava, ki je v Sloveniji oblikovano kot zakonska omejitev lastninske pravice. V začetnem poglavju so tako na kratko predstavljeni pojem lastninske pravice, njen razvojni premik od stroge absolutnosti do njene današnje socialne vezanosti in njena pozitivnopravna ureditev. Sledi predstavitev pojma sosedskega prava, našteti so viri sosedskega prava in podrobneje predstavljeno zasebno sosedsko pravo v Stvarnopravnem zakoniku in Obligacijskem zakoniku. Osrednji del diplomskega dela je namenjen stvarnopravni ureditvi imisij, od koder tudi izvira delitev imisij glede na način vplivanja na posredne in neposredne. Opredeljen je pojem imisij, zaradi lažjega razumevanja sodne prakse in prikaza spremembe v vsebinski opredelitvi imisij pa je prikazana tudi ureditev imisij v Občem državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Podana je klasifikacija imisij in v tem okviru tudi opredeljeno razlikovanje med posrednimi in neposrednimi imisijami z vidika pravne teorije in sodne prakse. Razloženi so pravni standardi posrednih imisij in predstavljeno je stvarnopravno varstvo pred imisijami, ki se uveljavlja z negatorno tožbo. V slovenskem pravu civilnopravna ureditev imisij temelji na dveh pravnih podlagah, klasični stvarnopravni in obligacijskopravni. Obe pravni podlagi se pomembno dopolnjujeta in ju je treba razumeti v medsebojni povezavi. Iz tega razloga je predstavljeno tudi obligacijskopravno varstvo pred imisijami in drugimi oblikami povzročanja škode, škodne nevarnosti in nedopustnega vznemirjanja. Ponovno je poseben poudarek na razlagi pravnih standardov. V zadnjem poglavju je predstavljeno razmerje med obema oblikama zasebnopravnega imisijskega varstva.
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, posredne imisije, neposredne imisije, pravni standardi, actio negatoria, actio popularis
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE PRED IMISIJAMI
Eva Vesel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Varstvo lastninske pravice pred imisijami povzema slovensko ureditev pravnega varstva ''mirnega'' medsosedskega bivanja. V začetnem delu sem na na kratko opredelila pojem posesti ter lastninske pravice, bolj podrobno pa institut sosedskega prava, imisije. Sosedsko pravo lahko opredelimo kot zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin. Pojem sosedstva ni več isti kot pred desetletji. Iz povedanega izhaja, da se je tekom let pojem razširil in ga ne interpretiramo več tako ozko (širjenje pojma ''lastnik neposredno meječe nepremičnine''). V diplomi sem se osredotočila predvsem na stvarnopravno in obligacijskopravno varstvo pred imisijami, temu pa sledi klasifikacija le teh. Izključitveno tožbo sem omenila le kot možnost, ki jo imajo na voljo etažni lastniki v stanovanjski zgradbi. Sodna praksa na tem področju je izjemnega pomena saj dopolnjuje pojme, ki v določbah niso izrecno definirani. V zaključnem delu naloge sem v sklepu na kratko povzela svoje ugotovitve.
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, imisije, stvarnopravno varstvo pred imisijami
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 737; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (206,04 KB)

10.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Vesna Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem v začetku opredelila posest in imetništvo. V nadaljevanju sem opisala lastninsko pravico, njeno pridobitev in varstvo. Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki učinkuje proti vsem, prav tako pa lahko lastnik vsakega izključi iz njene uporabe oz. mu prepreči poseganje vanjo. Tožbe, s katerimi jo varujemo so: lastninska, izbrisna, publicianska, negatorna ter izključitvena. K vsaki izmed njih sem dodala sodno prakso.
Ključne besede: posest, lastninska pravica, lastninska tožba, izbrisna tožba, publicianska tožba, negatorna tožba, izključitvena tožba, etažna lastnina, mejni spor, imisije
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1214; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (767,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici