SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
STVARNOPRAVNO VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Ena Škrbić, 2011, diplomsko delo

Opis: V modernem času je lastninska pravica pridobila na pomenu in se tako danes uveljavlja kot ena izmed temeljnih človekovih pravic in je sestavni del večine pravnih redov po svetu. Zato je pomembno, da je ustrezno varovana. Sodna praksa je indikator, da najrazličnejši posegi vanjo niso ravno redki. Za lastnika je tako ključnega pomena, da se zaveda, da ima na voljo različne možnosti za varstvo svoje lastnine. Diplomska naloga obravnava varstvo lastninske pravice s stvarnopravnega vidika. Na začetku naloge je opredeljen pojem posesti, ki bo bralcu omogočil lažje razumevanje celotnega koncepta varovanja. Temu sledi opredelitev lastninske pravice in njeno mednarodnopravno varstvo in varstvo v slovenskem pravnem redu. Nato so, s pomočjo interpretacije strokovne literature, sodne prakse in praktičnih primerov, predstavljene posamične tožbe. Na koncu je opredeljen še pojem imisij ter varstvo, ki ga je deležen lastnik v primeru da je prizadet zaradi takšnih motenj.
Ključne besede: lastninska pravica, temeljna človekova pravica, varstvo lastninske pravice, sodna praksa, lastninske tožbe, imisije
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2156; Prenosov: 1056
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
SOSEDSKOPRAVNI INSTITUTI V LUČI SODNE PRAKSE
Katarina Lepej, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je področje sosedskega prava celovito urejeno v Stvarnopravnem zakoniku in ta predstavlja temeljni steber v slovenskem pravnem sistemu. Stvarno pravo ureja odnose med posamezniki kot osebami glede stvari in pravic. V diplomski nalogi, gre za obravnavanje dela stvarnega prava, to je sosedsko pravo in k temu pripadajoči instituti. Znano je, da se je pojem sosedstva v sodobnem času, razširil tudi na nepremičnine, ki so prostorsko povezane in ne zajema več samo tistih, ki neposredno mejijo druga na drugo. Pravila sosedskega prava mora v vsakem primeru spoštovati lastnik, tudi neposredni posestnik nepremičnine, če ta ni lastnik. Sosedje in prostorsko povezani lastniki nepremičnin morajo svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Prepoved medsebojnega vznemirjanja je temeljno načelo v sosedskem pravu. Iz tega načela izhaja tudi osnovno pravilo sosedskega prava, kar je prepoved imisij. Pri nespoštovanju načel oz. pravil imajo sosedje in tisti, ki jim neposredna škoda grozi, na voljo določena pravna sredstva. Stvarnopravni zakonik ureja pomembne odnose med lastniki sosednjih nepremičnin in ti so hkrati sosedskopravni instituti, ki so predstavljeni v diplomskem delu. Sem spadajo: ureditev in uporaba meje, vzdrževalna dela, plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino, odstranjevanje vej, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine, mejna znamenja, zasledovanje živali, prepoved poglabljanja in spreminjanja vodotoka, odtekanje meteornih padavin, priključitev na komunalno omrežje, ter nujna pot.
Ključne besede: sosedskopravni instituti, sodna praksa, meja, imisije, sosedje, sodno varstvo
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 1562; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (458,06 KB)

5.
VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Polona Krivonog, 2012, diplomsko delo

Opis: Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki obsega upravičenje stvar uporabljati, uživati, posedovati ter z njo dejansko in pravno razpolagati. Kot eno najbolj temeljnih človekovih pravic jo varujejo mednarodnopravni akti in nacionalne ustavne ureditve. Diplomska naloga uvodoma razlikuje med pojmom posesti in pojmom lastninske pravice ter slednjo podrobneje opredeljuje. Iz bogate sodne prakse je razvidno, da so posegi v lastninsko pravico pogosti in je zato potrebno učinkovito pravno varstvo. Lastnik ima na voljo stvarnopravno ali obligacijsko pravno varstvo za zaščito svoje pravice. Ker so obligacijska razmerja relativna, stvarna razmerja pa učinkujejo absolutno, torej zoper vsakogar, bo stvarno varstvo za lastnika učinkovitejše. Zaradi tega diplomska naloga obravnava predvsem stvarnopravno varstvo lastninske pravice, ki zajema posesorno varstvo v obliki tožbe zaradi motenja posesti in petitorno varstvo, ki zajema lastninsko tožbo, publicijansko tožbo ter negatorno tožbo. Na koncu diplomska naloga opredeljuje tudi pojem imisij in varstvo, ki je na voljo lastniku v primeru takšnih vznemirjanj. Teoretična spoznanja so podkrepljena s pomočjo sodne prakse, kar omogoča lažje razumevanje posameznih institutov.
Ključne besede: lastninska pravica, posest, tožba zaradi motenja posesti, lastninska tožba, prepovedna tožba, tožba domnevnega lastnika, imisije, sodna praksa.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2986; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (363,53 KB)

6.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE V KORIST DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV
Katja Bahorič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o omejitvi posameznikove lastninske pravice na nepremičnini v korist dobrih sosedskih odnosov ter zagotavljanju sožitja in mirnega kakovostnega življenja v soseski. Sosedsko pravo se namreč ne nanaša le na lastnike neposredno meječih nepremičnin, marveč zajema tudi vse prostorsko povezane nepremičnine. V diplomski nalogi je predstavljena lastninska pravica, njena zgodovina, načela ter omejitve lastninske pravice. Predstavljena je tudi posest, ki ne pomeni pravice, temveč je le dejansko stanje. Prav tako govori o bistvenih pravnih virih, v katerih so urejeni sosedski odnosi, o zgodovini sosedskega prava in o načelih, ki se jih moramo držati, ko vstopamo v odnose s sosedi. Poseben poudarek je na samih institutih sosedskega prava, kot so prekomerne imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, institut nujne poti, zasledovanje domače živali na sosednjo nepremičnino, veje in korenine drevesa, ki segajo čez mejo nepremičnine, plodovi, ki padejo na tujo nepremičnino, in podobno. Na koncu so predstavljene tožbe in pravno varstvo, ki je zagotovljeno posamezniku, ko pride do sosedskih sporov, ki jih sosedje ne morejo ali nočejo urediti na miren, sporazumen način.
Ključne besede: Lastninska pravica, Sosedski odnosi, Omejitev lastninske pravice, Posest, Meja, Imisije, Varstvo okolja, Tožbe
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1176; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (800,87 KB)

7.
PRAVNO VARSTVO Z ACTIO NEGATORIA, S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Vito Kunstek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je osvetliti pojem negatorne tožbe, s poudarkom na imisijskem varstvu, ter ga s pomočjo pregleda zgodovinskega razvoja umestiti v veljavno slovensko pravo, predstaviti pozitivno zakonsko ureditev z aplikacijo pravne teorije v sodno prakso. Varovanje lastninske pravice z negatorno tožbo je neločljivo povezano s pojmom imisij, ki predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov. V diplomskem delu je podrobneje razčlenjen pojem negatorne tožbe in umeščen v pozitivno pravno ureditev, ki jo urejajo različni pravni viri. V začetnih poglavjih je predstavljena pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je dvignjena na nivo ustavne pravice, sledi pa povezava s konkretizacijo na zakonski ravni. Osrednji del diplomskega dela je osredotočen na veljavno ureditev varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice po Stvarnopravnem in Obligacijskem zakoniku. Za samo razumevanje sodne prakse pa so pojasnjene tudi ključne predpostavke ureditve in predvsem razlike v ureditvi po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Občnem državljanskem zakoniku v primerjavi s Stvarnopravnim zakonikom in Obligacijskim zakonikom, saj veliko sodne prakse izhaja prav iz teh pravnih virov. Nemalokrat naletimo na dilemo, katero obliko pravnega varstva pred imisijami uporabiti. Diplomsko delo ponuja temeljit odgovor na to vprašanje, prav tako pa zagotovo pobližje predstavlja negatorno tožbo z vsemi povezanimi instituti. Dotični členi so osvetljeni skozi aplikacijo na sodno prakso, za doprinos k boljšemu poznavanju, razumevanju ter tudi k odpravi nejasnosti pri vprašanju konkurence zahtevkov v sodni praksi.
Ključne besede: Actio negatoria, lastninska pravica, varstvo, vznemirjanje, imisije, sosedstvo, varstvo pred imisijami, Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik.
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1159; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (488,72 KB)

8.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE S CILJEM MIRNEGA SOSEDSTVA
Maruša Zevnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o omejitvah lastninske pravice na nepremičninah in ohranjanju sožitja med sosedi. Kljub temu da je lastninska pravica najvišja pravna oblast, ki jo ima pravni subjekt nad pravnim objektom, je hkrati omejena s pravicami drugih. Te omejitve lahko pridejo do izraza v sosedskih odnosih, kjer pogosto prihaja do trenj med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin. Mirno sobivanje se lahko zagotovi s poznavanjem posameznih pravnih institutov, ki posameznika ozaveščajo o njegovih pravicah in dolžnostih. V diplomskem delu je zajeta predstavitev lastninske pravice, zgodovina in razvoj lastninske pravice ter njena mednarodnopravna in ustavnopravna ureditev. Predstavljen je tudi pojem posesti, saj v vsakdanjem življenju ljudje pogosto zamenjujejo pojem lastninske pravice s posestjo. Na splošno so opredeljene omejitve lastninske pravice, tako v javnopravnem interesu kot tudi zasebnopravnem interesu. Sosedske odnose ureja več virov, zato so predstavljeni tudi bistveni pravni viri, zgodovina in načela sosedskega prava. Velik del diplomskega dela je namenjen posameznim institutom sosedskega prava, kot so imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, uporaba meje, nujna pot, drevo na meji, zasledovanje živali čez mejo nepremičnine in ostali. V zadnjem delu diplomske naloge je zajeto pravno varstvo z opisom najpomembnejših tožb, s katerimi lahko posameznik rešuje spore pred sodiščem, kadar težav s sosedi ni mogoče urediti na miren način z medsebojnim dogovorom.
Ključne besede: lastninska pravica, posest, pravni viri, omejitve lastninske pravice, načela sosedskega prava, sosedski odnosi, imisije, meja, pravno varstvo.
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 621; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (667,08 KB)

9.
PRAVILA ESTETSKEGA POSEGANJA V PROSTOR
Polona Kek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so prikazana pravila estetskega poseganja v prostor. Potrjeno je, da ima oblikovanje pomembno mesto v sistemu prostorskega načrtovanja in je vključeno na vseh ravneh. Skozi filozofske in znanstvene razprave na začetku diplomske naloge je predstavljen razvoj spoznanj o estetiki v kontekstu načrtovanja prostora. Ugotovljeno je, da je estetika vizualna sodba oblikovnih pravil in standardov, ki pa je zgodovinsko, izkustveno, družbeno in politično pogojena. Pričujoče delo opaža velik razkorak med normativnimi oblikovnimi določili in njihovim upoštevanjem v dejanskem stanju. V luči novih razprav o estetskem dojemanju okolja so navedene poglavitne ugotovitve predvsem arhitekturne in tudi pravne stroke. Ti zahtevata učinkovito politiko prostorskega načrtovanja, usklajena in pravno domišljena oblikovalska merila ter učinkovit nadzor nad njihovim izvrševanjem, tako v upravnem kot tudi v civilnem postopku v okviru idealnih imisij, ki pa še vedno niso pravno dorečene.
Ključne besede: estetika, oblikovna pravila, prostorsko načrtovanje, idealne imisije.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 407; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (862,18 KB)

10.
PRAVOVARSTVENI ZAHTEVKI STVARNEGA PRAVA
Valentina Gorjanc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom pravovarstveni zahtevki stvarnega prava povzema pravne možnosti, ki jih ima vsak posameznik v primeru, da je njegova stvarna pravica kršena oziroma je omejeno njeno izvrševanje. V primeru, ko posameznik izpolnjuje pogoje aktivne legitimacije, je to njegova osnovna pravica, da od državnih institucij zahteva pravno varstvo v primeru kršitve. Močno se prepletajo zahtevki stvarnega in obligacijskega prava, vendar bo v diplomskem delu poudarek predvsem na stvarnem pravu. Diplomsko nalogo na kratko predstavi uvod. Sama diplomska naloga je primarno razdeljena na poglavja o varstvu posamezne stvarne pravice. Znotraj glavnega poglavja, ki opisuje posamezno stvarno pravico, je glede na mogoče situacije, predvidenih veliko različnih zahtevkov. Podrobneje sem opisala njihove pogoje ter posebnosti in trditve podprla s sodno prakso, ki je po večini zelo bogata na področju stvarnega prava. Glavna poglavja zajemajo varstvo lastninske pravice posameznika ali večih oseb. Podrobneje je predstavljeno tudi varstvo posesti kot del upravičenja lastninske pravice. Pomembna stvarna pravica je tudi služnost, ki je varovana z različnimi zahtevki. Omembe vredna je tudi izboljšava tuje nepremičnine, ki je pogost pojav, zato je tudi temu institutu namenjeno obsežno stvarnopravno varstvo. Obravnavala sem tudi varstvo zastavne ter stavbne pravice kot tudi detencije. Predstavljeno je tudi sodno varstvo glede nepravilnih vpisov v zemljiško knjigo. Na koncu pa je še na kratko predstavljeno varstvo pred imisijami, kjer se pojavlja veliko sodne prakse, saj je sosedsko pravo del našega vsakdanjega življenja. Diplomska naloga je zaključena s sklepom, kjer navajam svoje ugotovitve in spoznanja.
Ključne besede: aktivna legitimacija, pravno varstvo, stvarne pravice, lastninska pravica, posest, služnost, nepremičnine, zastavna pravica, stavbna pravica, detencija, zemljiška knjiga, imisije.
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 625; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (587,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici