1. Razvoj blagovne znamke mesta in oblikovanje vodiča mesta Podgorica : meje dopustnosti medijskega poročanjaAlma Rastoder, 2021, magistrsko delo Opis: Blagovna znamka mesta je danes eden glavnih elementov razvoja mesta. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kako blagovna znamka deluje, kako ustvariti učinkovito blagovno znamko in kakšne učinke ima na razvoj mesta. Med drugim smo ugotovili, da so nekatera izmed največih svetovnih mest tudi med največjimi blagovnimi znamkami na svetu. S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverili, kako anketiranci vidijo blagovno znamko Podgorice, ki smo jo preučevali v magistrski nalogi. V slednji predstavljamo tudi oblikovalsko in vsebinsko rešitev turističnega vodiča. Le-ta je eden od elementov blagovne znamke mesta Podgorice in bi ji omogočil tako boljši položaj v marketinškem okolju kot tudi večjo prepoznavnost.
Ključne besede: blagovna znamka, turistični vodič, marketing, imidž, oblikovanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 700; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Filmski turizem: destinacijska podoba birminghama in dudleyja med hrvaškimi gledalci serije peaky blindersLuka Stanić, 2020, diplomsko delo Opis: U diplomskom radu napravili smo istraživanje o seriji Peaky Blinders, točnije istražili smo područje zvano filmski turizam, te uz to smo istražili dvije pojave: destinacijski imidž i identifikaciju s likovima u seriji. U teoretskom dijelu definirali smo filmski turizam, destinacijski imidž, identifikaciju s likovima, te osim što smo govorili o samoj seriji Peaky Blinders i njenim posebnostima, definirali smo pojavu pogrešnog identiteta koji se pojavljuje kod filmova ili serija kojima je fiktivna radnja smještena na jednom mjestu, a snimanje se odvija na drugom mjestu. Pogrešan identitet smo uveli, u istraživanje, iz razloga što je serija Peaky Blinders snimana većinski na jednom mjestu, a fiktivna radnja smještena je na drugom mjestu. Provedenim istraživanjem smo došli do rezultata kako se gledatelji identificiraju s omiljenim likovima, te kako je destinacijski imidž, uzrokovanom serijom, kod gledatelja visok. Osim navedenih rezultata, otkrili smo kako identifikacija s omiljenim likovima ne utječe na želju za posjetom destinacije i kako identifikacija ne gradi pozitivan imidž na kognitivnoj i emocionalnoj dimenziji. Ustvrdili smo kako gledatelji nisu svjesni koje mjesto percipiraju gledajući seriju i kako je fenomen pogrešnog identiteta prisutan u seriji.
Ključne besede: Filmski turizam, destinacijski imidž, identifikacija, pogrešan identitet
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1696; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. Politični vpliv na imidž turistične destinacije : primer BrazilijeKatarina Dornik, 2019, magistrsko delo Opis: Preverjali smo, kateri dejavniki vplivajo na transfer imidža in do kod sega njihov vpliv. Skozi zgodovino smo poiskali motive za nastanek trenj znotraj Brazilije in kako se to prenaša na politični imidž. Raziskovali smo, kakšen vpliv imajo posamezni elementi in dejavniki političnega imidža na imidž turistične destinacije ter kako se to trenutno odraža. Preverili smo v kolikšni meri politična podoba države vpliva na imidž turistične destinacije in kako izboljšati imidž. Zanimalo nas je, kako dobro anketiranci poznajo Brazilijo in kakšno je splošno mnenje o tej državi. Brazilija je največja država v Južni Ameriki z neverjetnimi naravnimi danostmi in bogastvom, vendar v socialno-ekonomskem primežu. Stanje v državi se refleksira tudi na imidž turistične destinacije, pri čemer gre za transfer imidža med posameznimi dejavniki. Na podlagi naše raziskave ocenjujemo, da se negativni politični imidž odraža tudi na zaznavanje turistične identitete destinacije.
Ključne besede: Brazilija, imidž turistične destinacije, transfer imidža, politični imidž.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1574; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Asortiment v prodajalnah z oblačiliMartina Klobasa, 2018, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem seminarju sem obravnavala temo asortiment v prodajalnah z oblačili, ki se mi zdi v tem času zelo pomembna, namreč trg je vedno bolj nasičen s prodajalnami ter posledično je tudi konkurenca večja, zato se mi zdi celoten asortiment prodajalne ključnega pomena, da uspemo v današnjem času. Da bi pridobili nove potencialne odjemalce, menim, da je zelo pomemben sam imidž prodajalne ter tudi, sami dejavniki, ki vplivajo na to.
Diplomski seminar sem razdelila na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sledi razlaga pojmov, kaj je to izdelek, blagovna znamka, definicije asortimenta izdelka, opredelitev trgovine, vrste prodajaln z obzirom na specializirane prodajalne, imidž prodajalne ter njeni dejavniki. V empiričnem delu pa sem predstavila podjetje Tinkal d.o.o, kjer sem analizirala njihov asortiment, opredelila njihove dimenzije asortimenta izdelkov ter cene prodajnega asortimenta.
Ugotovili smo, da imajo v podjetju ozek, globok in dolg asortiment izdelkov. Končna ugotovitev je tudi, da je konsistentnost asortimenta skladna, saj so, po vseh treh kriterijih, ki smo jih upoštevali, izdelki med seboj povezani. konkurenco podjetju pa predstavljata prodajalni H&M in Zara.
Ključne besede: izdelek, blagovna znamka, asortiment, trgovina, specializirana prodajalna, imidž prodajalne
Objavljeno v DKUM: 27.11.2018; Ogledov: 1182; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Skladnost samopodobe in podobe blagovne znamke spodnjega perilaAjda Mavrić, 2018, magistrsko delo Opis: Samopodoba in imidž blagovne znamke sta dva kompleksna pojma. Tako samopodoba kot tudi imidž blagovne znamke ne nastaneta čez noč, temveč skozi dolgotrajen proces.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V empiričnem delu smo predstavili pojem blagovne znamke, samopodobo oseb, skladnost samopodobe posameznika in blagovne znamke ter blagovne znamke spodnjega perila. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike med moško in žensko samopodobo ter uporabo blagovnih znamk spodnjega perila, ter preveriti, ali je ujemanje samopodobe moških z imidžem znamke, ki jo imajo, nižje kot pri ženskah.
Pri izdelavi magistrske naloge smo izbrali primerjavo med šestimi blagovnimi znamkami spodnjega perila za ženske, in sicer: H&M, Lisca, Calvin Klein, Palmers, Triumph in Skiny. Za moške smo izbrali pet znamk spodnjega perila: H&M, Calvin Klein, Galeb, Lisca in Tommy Hilfiger.
V uvodnem delu smo opredelili področje raziskave in problem, namen, cilje in hipoteze, predpostavke in omejitve ter uporabljene metode raziskovanja.
S pomočjo drugega poglavja smo opredelili ključne pojme, ki sestavljajo blagovno znamko. V tretjem poglavju smo zapisali opredelitve samopodobe, samozavesti, samospoštovanja in razlike med moško ter žensko samopodobo. S pomočjo četrtega poglavja smo predstavili skladnost samopodobe posameznika in blagovne znamke. V nadaljevanju smo predstavili blagovne znamke spodnjega perila, ki smo jih navedli že zgoraj.
V empiričnem delu smo s pomočjo metode anketiranja analizirali uporabnike spodnjega perila zgoraj omenjenih znamk. V ta namen smo uporabili anketni vprašalnik. Izbrali smo nekatere izmed že postavljenih dimenzij, ki jih je zapisal Malhotra, določen del pa smo prilagodili svojim dimenzijam.
Z anketnim vprašalnikom smo anketirali 158 uporabnikov spodnjega perila. Vzorčni okvir je zajemal osebe v starostni skupini od 16 do 63 let. Držali smo se predpostavke, da bo približno polovica vzorca moškega spola in polovica vzorca ženskega spola.
Ugotovili smo, da se samopodoba glede na spol ne razlikuje. Dobljeni rezultati, tako za moške kot tudi za ženske, so nam prikazali, da se imidži znamk spodnjega perila med seboj razlikujejo. Največ oseb, tako ženskega kot tudi moškega spola, ima v lasti blagovno znamko spodnjega perila H&M.
Ključne besede: spodnje perilo, imidž, blagovna znamka, samopodoba, Lisca, H&M
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,08 MB) |
6. Samopodoba pivcev piv mikropivovarjevŠpela Dominko, 2017, diplomsko delo Opis: Iz obdobja bitk med pivci lagerjev prehajamo v obdobje velikega porasta mikropivovarn. Čeprav je Slovenija izgubila svoji dve največji pivovarni, pridobiva množico manjših in kulinarično usmerjenih pivovarjev. Domače pivovarstvo postaja alternativni trend, na neki način bi lahko rekli subkultura. Konkurenca na področju mikropivovarstva se naglo veča. Danes jih lahko na našem območju najdemo vsaj petdeset in število vztrajno raste. Tako kot vsak trend se bo tudi ta počasi umiril in ostali bodo le najboljši. Da bi mikropivovarji postali konkurenčni, morajo svojo dejavnost profesionalizirati. Celotno načrtovanje in strateško planiranje se začne pri preučevanju odjemalcev.
Kot kupci se zavedamo široke ponudbe in postajamo med celotnim procesom odločanja vedno bolj zahtevni. Razumevanje odjemalcev predstavlja ponudnikom izziv in posledično tudi pogoj za preživetje. Odjemalce morajo dobro spoznati, saj je osnovni namen trženja odzivanje in zadovoljevanje potreb in želja ciljnih uporabnikov. Na vedenje in odločanje odjemalcev vplivajo mnogi dejavniki. Na eni strani zunanji vplivi, kot so kultura, demografski dejavniki, socialne oznake, na drugi pa notranji dejavniki oziroma posameznikove percepcije, učenje in spomin, motivi, osebnost in čustva. Med seboj se prepletajo in močno vplivajo ter oblikujejo samopodobo. Lahko rečemo, da je samopodoba posameznikovo doživljanje sebe in smernik vedenja. V sklopu marketinga označujemo izraz samopodoba s konceptom samega sebe oziroma konceptom jaza. Obravnavamo ga vsaj iz dveh vidikov; dejanskega in idealnega jaza. Ta nam služi kot vodilo pri usmerjanju nakupnega vedenja. Izdelki, ki odražajo naš jaz, so nam bolj privlačni, saj nam predstavljajo simbol, ki zvišuje ali vzdržuje našo samopodobo.
Diplomski projekt je razdeljen na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema opredelitve ključnih pojmov: vedenje odjemalcev, samopodobo posameznika, koncept jaza, dimenzije samopodobe ter povezavo med samopodobo in imidžem izdelkov. Na kratko smo predstavili mikropivovarne, njihovo dejavnost in posebnosti v primerjavi z industrijskimi pivovarnami.
Teoretična izhodišča in predpostavke smo preverili na primeru samopodobe pivcev piva mikropivovarjev. Ugotovili smo, kakšno podobo imajo pivci piv mikropivovarjev in kako se v več postavkah razlikuje od samopodobe pivcev industrijskih piv. Prav tako smo ugotovili glavne razlike med imidži piv pikropivovarjev in potrdili teorijo skladnosti samopodobe in imidža piva.
Ključne besede: vedenje odjemalcev, samopodoba, imidž izdelka, koncept jaza, mikropivovarna
Objavljeno v DKUM: 01.12.2017; Ogledov: 1497; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. Pomen vizualne podobe izdelkovMaja Knežević, 2017, diplomsko delo Opis: Danes imajo odjemalci na voljo veliko izbiro izdelkov in storitev, njihove nakupne odločitve pa so odvisne od več dejavnikov. Podjetja morajo zato čim bolje poznati, kateri dejavniki vplivajo na nakup določenega izdelka. To pomeni, da morajo celostno podobo izdelka od videza, tržnega komuniciranja, tržnih poti do funkcionalnih značilnosti, čim bolje prilagoditi željam odjemalcev kot tudi njihovi osebnosti. Izdelke ocenjujemo predvsem po koristih in zadovoljevanju potreb, ki jih nudijo, vendar pa smo zelo pozorni tudi na njihovo osebno predstavitev. Vizualna podoba izdelka tako izraža njegovo identiteto, njegov namen.
Prav zaradi težkih vprašanj podjetij, kot so, kako naj izdelek oblikujejo, da bo opazen, da bo izražal namen in bo odjemalcu všečen ter ga prepričal k nakupu, so bolj uspešna tista podjetja, ki za svoje izdelke oblikujejo jasen in razlikovalen imidž, embalažo, po čemer si jih bodo odjemalci zapomnili.
Diplomski projekt obsega teoretični in praktični del. V teoretičnem delu bomo najprej opredelili definicijo podobe, njeno pomembnost za podjetja in odjemalce, navedli vrste podob ter vsako natančneje opisali. Sledi poglavje o vizualni podobi, kjer bomo zraven opredelitve le-te opisali še dejavnike, povezane s podobo. Empirični del zajema kratko analizo vizualne podobe dveh različnih vrst čajev, to sta zeliščni metin čaj ter sadni čaj z okusom češnje. Kot primera bosta vzeta metin in češnjev čaj slovenske blagovne znamke 1001 cvet ter metin in češnjev čaj tuje blagovne znamke Teekanne.
Ključne besede: podoba, dizajn, čaji, imidž, embalaža, celostna podoba, celostna grafična podoba
Objavljeno v DKUM: 02.11.2017; Ogledov: 1564; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. Skladnost samopodobe posameznika in imidža blagovne znamke avtomobilaSara Podkubovšek, 2017, magistrsko delo Opis: Pri izbiri avtomobila se pogosto odločamo na podlagi naše samopodobe. Kupimo znamko, katere »imidž« najbolje ustreza lastnostim, ki jih imamo sami. Izogibamo pa se tistim, ki se razlikujejo od nas.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del, katerega namen je ugotoviti skladnost samopodobe posameznika in imidža blagovne znamke avtomobila, ki ga ima v lasti.
V uvodnem poglavju smo opisali našo temo, problem, cilje, namen, omejitve, hipoteze raziskave in metode raziskovanja.
Drugo, tretje, četrto in peto poglavje zajemajo opredelitve ključnih pojmov: samopodobo posameznika, tržno podobo izdelka in blagovno znamko. Predstavili smo dimenzije, strukturo in merjenje samopodobe, notranje in zunanje elemente blagovne znamke, funkcije blagovne znamke, komponente imidža blagovne znamke avtomobilov, znamko Renault, znamko Opel, znamko BMW in znamko Volkswagen, ter skladnost samopodobe posameznika in imidža izdelka.
Za praktični del naše raziskave smo uporabili vprašalnik, ki smo si ga priredili po Malhotri. Vzorec sestavlja 80 oseb, ki imajo v lasti avtomobil znamke: Renault, Opel, BMW ali Volkswagen, ter so stari med 35 in 60 let.
S t-testom smo ugotavljali razlike med moško in žensko samopodobo. Preverjali smo katera blagovna znamka se najbolj ujema s posamezniki, katera ima največ razlik od nje, ali je skladnost samopodobe žensk in imidža znamke avtomobila, ki jo ima, višja, kot pri moških in ali je ujemanje lastnika in njegovega avtomobila višje, v primerjavi z ostalimi tremi imidži znamk avtomobila.
Rezultati analize nam potrjujejo, da obstajajo razlike med moško in žensko samopodobo, ter tudi med imidži blagovnih znamk avtomobilov. Za znamko Renault, Opel in Volkswagen lahko sprejmemo trditev, da so skladne z njihovimi lastniki. Povprečne vrednosti znamke BMW in samopodobe njihovih lastnikov se med seboj bistveno razlikujejo, zato smo to hipotezo zavrnili. Delno se tudi strinjamo, da je ujemanje ženske samopodobe z znamko avtomobila, ki ga ima, višje kot pri moških. Ugotovili smo, da sta znamki Renault in Volkswagen najbolj skladni samopodobi posameznikov. Od nje pa najbolj odstopa znamka BMW.
Ključne besede: blagovna znamka, BMW, imidž, Opel, Renault, samopodoba, tržna podoba izdelka, Volkswagen
Objavljeno v DKUM: 14.07.2017; Ogledov: 1996; Prenosov: 293
Celotno besedilo (3,14 MB) |
9. Vpliv podobe na nakup turistične storitveUrška Binter, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem smo raziskovali vpliv imidža in marketinškega spleta na obseg prodaje turističnega produkta Bleda. Bled je ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti Slovenije, zato je smiselno preveriti, kako uspešno je trženje unikatne destinacije.
Zasnova magistrskega dela temelji na teoretičnem in raziskovalnem delu. Prvi del povezuje teorijo turizma, prakso razvoja turistične destinacije, predstavi trženjske pristope za vzpostavite imidža destinacije in nakupno pot potrošnika. Nato je predstavljena turistična destinacija Bled, posebnosti njegovega blejskega imidža in trženja te destinacije.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako partnerji Bleda ocenjujejo dimenzije imidža in marketinškega spleta. Zanimalo nas je tudi, kako velik je vpliv imidža in marketinga na obseg prodaje nočitev. Raziskovali smo štiri dimenzije imidža ter njihovo odvisnost od obsega prodaje: zaznano unikatnost celotne podobe, zaznano unikatnost znamenitosti, kakovost okolja, percepcijo varnosti. Nadalje smo iskali povezavo med obsegom prodaje in petimi dimenzijami marketinškega spleta, ki so: zaznana kakovost produkta, percepcija cene storitev, percepcija načina prodaje Bleda, percepcija uporabljenih kanalov promocije Bleda, percepcija domačinov. Zanimala nas je še korelacija med obstoječo pozitivno izkušnjo o Sloveniji in obsegom prodaje. Anketirali smo 400 sprejemnih agencij, tuje večje organizatorje potovanj, združenja ali potovalne agencije, ki prodajajo produkt Bleda. Vrnjenih smo dobili 235 enot, od tega jih je 164 dokončalo anketo. Anketiranci prihajajo iz 30 držav vsega sveta.
Kolikor nam je poznano, je to prva tovrstna raziskava za turistično destinacijo Bled. Anketiranci izmed vseh postavk najvišje rangirajo varnost Bleda. Ta postavka ima najvišjo aritmetično sredino in najnižjo standardno deviacijo. Najnižjo oceno so anketiranci namenili prometu. Zelo nizko je ocenjena tolerantnost do drugih religij, zelo zaskrbljujoča pa je slaba ocena kakovosti storitev, saj je ta ključen element turistične ponudbe. Statistične ugotovitve ne nakazujejo povezanosti med neodvisnimi spremenljivkami (“imidž,” “marketinški splet”) in odvisno spremenljivko (obseg prodaje), kar pa še ne pomeni, da je temu res tako.
Ključne besede: imidž destinacije, unikatnost znamenitosti, tržni pristopi, menedžment destinacije
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1863; Prenosov: 392
Celotno besedilo (1,79 MB) |
10. Marketing v turistični agenciji Kompas d.d.Anja Zelnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V teoretičnem delu smo ugotovili, da so aktivnosti marketinga interdisciplinarne in da je za uspešno in učinkovito udejanjanje marketinške usmeritve potrebna njena vpetost in povezanost tudi z drugimi aktivnostmi znotraj organizacije, z družbenim razvojem ter potrebami zunanjega okolja organizacije. Pri podrobnejšem pregledu razvoja marketinga smo opazili, da turistična agencija Kompas udejanja tako imenovano reaktivno marketinško naravnanost, včasih tudi osnovno prodajno usmeritev, predvsem takrat, ko se ugotovi, da kapacitete niso prodane v zadovoljivi meri. Organizacija sicer razume izražene potrebe in hotenja ciljnih skupin, vendar ne zaznava odjemalčevih latentnih (skritih) potreb, ki bi turistično agencijo Kompas pripeljala do proaktivne celostne marketinške naravnanosti.
V empiričnem delu smo ugotovili, da je padanje prodaje v turistični agenciji Kompas posledica več dejavnikov. Prvi padec leta 2009 je posledica slabšega prilagajanja na spremenjene potrošnikove navade, ki so nastale kot posledica gospodarske recesije. Nadaljnje upadanje prodaje pa je posledica načina spopadanja z nastalo situacijo ter pozicijo turistične agencije Kompas v očeh potrošnikov. Zniževanje stroškov na račun kakovosti, zmanjšanje marketinških aktivnosti, pomanjkanje interesa po globljem razumevanju kupca, segmentiranju in močnejši diferenciaciji v odnosu do kupcev in najožjih konkurentov na eni strani ter ohranjanjem imidža, ki mu organizacija operativno in na nekaterih segmentih tudi produktno ne sledi, je pripeljalo turistično agencijo Kompas na segmentu lastne produkcije do tako velikega padca prodaje.
Ključne besede: Interni marketing, marketing storitev, kakovost storitev, segmentiranje, diferenciacija, imidž
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 1678; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,89 MB) |
