1. Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754 : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Leta 1754 je Habsburška monarhija na zahtevo vladarice Marije Terezije izvedla prvi splošni popis prebivalstva, ki je bil del obsežnega nabora reform za davčne in vojaške potrebe države. Podrobna obravnava cerkvenega popisa prebivalstva v župniji Griže, ki se nahaja na območju Savinjske ravni in Posavskega hribovja, je glavni cilj magistrskega dela z naslovom Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754. Ob predstavitvi nastanka in razvoja griške župnije in njene vpetosti v takratni cerkvenoupravni in državni okvir osrednji del naloge predstavljata transkripcija in podrobna analiza tega popisa. Razkriva se številčna, starostna, spolna in socialna struktura popisanega prebivalstva. Popis vsebuje podatke o podložnosti faranov različnim − tako posvetnim kot cerkvenim − zemljiškim gospostvom in njihovi prostorski razporeditvi po toponimih oz. krajih. Za prepoznavanje slednjih je bila pomembna uporaba in obravnava jožefinskih vojaških kart in drugih sodobnejših zemljevidov. Predstavljena je tudi prostorska korelacija med vinogradniškimi površinami na jožefinskih kartah in popisanimi ljudmi, ki so živeli v vinogradih. Poleg demografskih in drugih značilnosti so prikazana in analizirana še konkretna moška in ženska imena ter priimki ljudi tistega časa. Ključne besede: Terezijanski popis prebivalstva leta 1754, prebivalstvo, Griže, transkripcija, zemljiška gospostva, socialni statusi, zgodovina župnije Griže, jožefinske vojaške karte, imena in priimki Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 44
Celotno besedilo (5,86 MB) |
2. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini. Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 4
Povezava na datoteko |
3. Imena mesecev v slovenskem panonskem jezikovnem prostoruMarko Jesenšek, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prekmurje names of the months are different from central Slovene and closer to Pannonian kajkavian, but at the same time more distinctive and standardised. With the rare phonetic and orthographic changes from the 18th century, when they initially appeared in Prekmurje newspapers,they persist until today: sečen/svečen ,süšec, mali traven, veliki traven, risalšček, ivanšček, jakopešček, mešnjek, mihalšček, vsesvišček/svetvišček/vinšček, andrejšček, božič/prosinec. Ključne besede: imena mesecev, slovenščina, prekmurščina, panonski prostor, Miklošič, Franc, 1813-1891 Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Fran Miklošič in slovenska imena mesecevPolonca Šek, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku je obravnavana jezikoslovna razprava Frana Miklošiča Die slavischen Monatsnamen (Slovanska imena mesecev, 1867), z omejitvijo prikaza slovenskih imen mesecev. Miklošič je zapisal kar 95 različnih slovenskih poimenovanj za mesece. Ta so najpogosteje povezana s poimenovanji za praznike in običaje ter z rastlinstvom, nekoliko manj pa z (običajno kmečkimi) opravili in živalstvom. Ključne besede: slovansko jezikoslovje, slovensko jezikoslovje, slovenska imena mesecev, Miklošič, Franc, 1813-1891 Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo |
5. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice. Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,90 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r pri dijakih in dijakinjah v 3. letniku splošnih gimnazij : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko podaljševanja osnove pri pregibanju in tvorbi svojilnih pridevnikov na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola. Spodbudo za nastanek magistrskega dela predstavlja jezikovna študija primera (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, ki je nakazala na določena razhajanja med jezikovno normo in trenutno rabo. Zanimalo me je, kako podaljševanje osnove pri pregibanju prevzetih priimkov dojemajo dijaki in dijakinje v 3. letniku splošnih gimnazij v Sloveniji.
V teoretičnem delu so predstavljena že obstoječa pravila za tvorjenje eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola z osnovo na -r, ugotovitve izvedenih raziskav in odgovori strokovnjakov na vprašanja, povezana s problematiko magistrskega dela. V teoretični del je vključena tudi že omenjena raziskava, nastala pod mentorstvom in v soavtorstvu z red. prof. dr. Ireno Stramljič Breznik.
Za lažjo interpretacijo rezultatov sem pregledala aktualna učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije, in sicer kako in če sploh je naslovna problematika predstavljena v učnih gradivih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 305 dijakov in dijakinj 3. letnika splošnih gimnazij v Sloveniji. S spletno anketo, ki je med drugim vsebovala 20 tujih moških priimkov, katerih osnova se konča na -r, sem preverila oblikoslovno in tvorbno zmožnost anketiranih, natančneje podaljševanje osnove priimkov z -j pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika. Rezultate ankete sem primerjala s korpusno analizo študije primera.
Ugotovila sem, da so rezultati korpusne analize in raziskave, izvedene na vzorcu dijakov in dijakinj, primerljivi. Jezikovni uporabniki v večini sledijo aktualni jezikovni normi in osnove priimkov glede na pravila (ne)podaljšujejo. Odstopanja od trenutnih napotil Slovenskega pravopisa (2001) izkazuje le ena skupina priimkov – priimki z osnovo na -r in nemim e (tip Moliere, Shakespeare, Voltaire). Razloge za to lahko pripišem ali nepoznavanju jezikovnih pravil ali pravopisnim napotilom, ki niso v skladu s prevladujočo rabo.
Učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije sicer opozorijo na spremembe pri sklanjanju eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola, a le na primerih občnih in domačih lastnih imen. Anketirani v večini niso seznanjeni s pravili tvorbe tovrstnih oblik tujih moških priimkov, oblike najpogosteje tvorijo »po posluhu«. Vzpodbudna je ugotovitev, da večina slovenskih gimnazij dijakom ponuja dejavnosti, v okviru katerih lahko nadgrajujejo svoje znanje slovenskega jezika, saj anketirani v okviru obšolskih dejavnosti ne izkazujejo dodatnega zanimanja za slovenščino. Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, prevzeta osebna lastna imena, tvorbna zmožnost, tuji priimki Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 713; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,10 MB) |
7. Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnostiPetra Bergant, 2021, magistrsko delo Opis: Spodbuda za nastanek magistrskega dela Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnosti so razhajanja, ki se kažejo med predpisano normo in dejansko rabo. V rabi pogosto prihaja do razhajanj med že obstoječimi pravili in obliko, ki je v rabi, zlasti je to prisotno pri tujih oz. prevzetih lastnih imenih.
V teoretičnem delu so na enem mestu zbrana pravila SP 2001, ki se navezujejo na sklanjanje in tvorbo svojilnih pridevnikov ter so razpršena na več različnih mestih v pravilih, kar jezikovnemu uporabniku otežuje dostop do informacij o pravilnosti sklanjanja oz. tvorjenja svojilnih pridevnikov. Dodana so še pravila drugih relevantnih virov, ki so jih zapisali slovenski jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tvorbo svojilnih pridevnikov iz tujih oz. prevzetih imen. V teoretičnem delu so vključena tudi vprašanja z odgovori, ki se postavljajo na Jezikovni svetovalnici in jih podajajo raziskovalci jezika ZRC SAZU, ter na spletni jezikovni svetovalnici ŠUSS – Študentska skrb za slovenščino (2001). Vključene so tudi posebnosti, na katere naletimo pri sklanjanju in tvorjenju tujih oz. prevzetih lastnih imen, ki prihajajo iz različnih okolij (npr. grška in latinska imena, slovanska, francoska imena itd.).
Empirični del vključuje analizo več kot 400 priimkov znanih svetovnih literatov od črke A do črke Č, izpisanih iz leksikona Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984). Vsi priimki imajo zapisano poreklo, pravilno izgovarjavo, rodilniško in orodniško obliko, svojilni pridevnik, pravilo, po katerem je svojilni pridevnik tvorjen in ponekod še dodaten komentar. V praksi sem z empiričnem delom preverila ustreznost pravil o tvorbi svojilnih pridevnikov, ki so nastala v okviru projekta SPiPP (2019–2020).
V analizi sem ugotovila, da največ težav povzročajo priimki francoskega porekla, saj je nemalokrat izgovarjava priimka popolnoma drugačna od samega zapisa (Anouilh [anúj], Barbey d'Aurevilly [barbé dorvijí]), kar dodatno otežuje tvorbo svojilnih pridevnikov. Omahovanje pri pravilni izbiri tvorbe svojilnopridevniških oblik povzročajo tudi dopuščene dvojnice, ki se pojavljajo v pravopisnih priročnikih (Baudelaire Baudelairjev/Baudelairov [bodlêrjev/bodlêrov]).
Med priimki, zbranimi v leksikonu Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984), so se pojavila tudi imena ženskih avtoric. Svojina se pri ženskih priimkih ne izraža oz. jo izražamo z rodilniško obliko ((delo) Anne Banti). V empiričnem delu priimkov ženskih avtoric nisem obravnavala, razen v primeru, ko so avtorice ustvarjale pod psevdonimom, ki je moškega spola.
V magistrskem delu z naborom in analizo več kot 400 priimkov tujih literatov svetovne književnosti potrjujem ustreznost in uporabnost pravil, ki so nastala v okviru aplikacije SPiPP in so namenjena povprečno izobraženemu jezikovnemu uporabniku, ki mu je mar do kultiviranega izražanja. Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, glasoslovje, svojilni pridevnik, tuja oz. prevzeta osebna lastna imena, moška lastna imena, literati svetovne književnosti Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,10 MB) |
8. SINHRONIZACIJA NEMŠKIH RISANK V SLOVENŠČINO NA PRIMERU RISANKE SLONČEK BENJAMINSvetlana Kidrič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomsko seminarski nalogi sem se osredotočila na sinhronizacijo nemških risank v slovenščino. V teoretičnem delu sem opredelila pojem sinhronizacije. Nato sem opisala, kako je sinhronizacija nastala in kako sinhronizacija sploh poteka. Pri raziskovanju te teme sem odkrila kar nekaj slabosti in prednosti sinhronizacije. Tudi odnos do sinhronizacije se v obeh državah močno razlikuje. V praktičnem delu sem se lotila primerjalne analize risanke Slonček Benjamin, Srečanje z Božičkom. Ta analiza mi je pokazala, do kakšnih prevajalskih problemov pridemo pri sinhronizaciji risank. Še posebej je potrebno upoštevati to, da ciljno publiko predstavljajo otroci in ne odrasli. Zato moramo biti pri prevajanju lastnih imen in kulturno zaznamovanih izrazov še posebej kreativni in pazljivi. Pri tej analizi sem ugotovila, da so najpogostejši postopki prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov pojasnitev, transpozicija in izpust. Ugotovila sem tudi, da ima priredba pri prevajanju za otroke veliko večji pomen, saj je potrebno prevod približati ciljni publiki. Ključne besede: sinhronizacija, risanka, otroci, Slonček Benjamin, lastna imena, kulturno zaznamovani izrazi, priredba Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Primerjalna analiza zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov »Pesem ledu in ognja«Matej Kugl, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo primerjalno analizirali prevode zemljepisnih imen, ki se pojavijo v zbirki romanov Pesem ledu in ognja (1996, 1998, 2000, 2005, 2011) avtorja Georga R. R. Martina ter uradne in neuradne podnapise televizijske serije Igra prestolov (2011–2017). Prevod štirih romanov v slovenščino je naredil Boštjan Gorenc (2005, 2009, 2014, 2014), drugo knjigo pa je prevedel Branko Gradišnik (2008). Prevajanje zemljepisnih imen iz fantazijskih del predstavlja velik izziv, saj mora prevajalec poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot tudi ciljnega jezika. Prevajalec mora izluščiti pomen imena in ga ustrezno prenesti v ciljni jezik. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretskem so predstavljena oziroma opredeljena zemljepisna imena in razloženo, kako jih prevajamo. V nadaljevanju je predstavljeno avdiovizualno prevajanje, trije najpogostejši načini in pravila podnaslavljanja. Teoretični del prav tako zajema prevajalske strategije po Jeanu-Paulu Vinayju in Jeanu Darbelnetu ter Moni Baker. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov Pesem ledu in ognja. Zemljepisna imena velikokrat vsebujejo zgodovinska dejstva ali pa razlago o nastanku. Primerjalna analiza je pokazala, da sta prevajalca uradnega prevoda in podnapisov bolj upoštevala Martinove razlage. Pri prevajanju sta večinoma ohranila prvotni pomen imen. Prevajalec neuradnih podnapisov je pogosteje samo prenesel izvorno poimenovanje ali pa izpustil del imena. Ključne besede: zemljepisna imena, prevajalske strategije, George R. R. Martin, Pesem ledu in ognja, avdiovizualno prevajanje, podnapisi Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1287; Prenosov: 241
Celotno besedilo (872,50 KB) |
10. Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imenLora Nadelsberger, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen smo ugotovili, da kljub predpisani normi v Slovenskem pravopisu 2001 glede tvorbe svojilnih pridevnikov prihaja do razhajanj med rabo in pravili, še posebej to velja za tuja imena, kjer se pisna podoba razlikuje od izgovora.
V teoretičnem delu smo pregledali relevantne razprave s področja tvorbe svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen in izpostavili ključna jezikoslovna merila, ki pišoče usmerjajo pri pravilni tvorbi in zapisovanju svojilnih pridevnikov.
V sklopu empiričnega dela smo najprej osnovali tri glavne skupine imen glede na obrazilo, nato pa smo iz Velikega splošnega leksikona (2006) izpisali moška lastna imena na črko A, zabeležili njihovo izgovarjavo, dodali rodilniško obliko in izvor ter vse troje upoštevali pri izpeljavi svojilnih pridevnikov. Naslednji korak empiričnega dela je bila izvedba vprašalnika, ki ga je izpolnilo 60 intervjuvancev (30 študentov slovenščine in 30 neštudentov). Z njim smo želeli preveriti razkorak med rabo in pravili, predstavljenimi v teoretičnem delu.
Z analizo vprašalnikov smo ugotovili, da vprašani nepravilno rabijo svojilnopridevniško obrazilo -in za ženski spol pri samostalnikih druge moške sklanjatve. Prav tako smo opozorili na visok delež (70 %) nepravilnih zapisov iz imena, kjer samoglasnik izpade, pa so ga intervjuvanci pustili (Aachenov namesto Aachnov). Izpostavili smo pogostejšo nepravilno rabo svojilnopridevniškega obrazila pri imenih tipa Aleksejev (Aleksejevov), kjer norma sicer predpisuje rabo rodilnika. V teoretičnem delu smo izpostavili v SP 2001 dopuščene dvojničnosti, pogostost pojavljanja ene in druge variante pa smo preverili med intervjuvanci z vprašalnikom. Razmerje v rabi svojilnega pridevnika Anuszkiewiczev/Anuszkiewičev je opazno v prid prvi varianti, in sicer s kar 95,2 %. Prav tako pri imenih tipa Aillaud [ajó] prevladuje raba svojilnopridevniškega obrazila -ov v primerjaviz z dopuščeno varianto obrazila -ev. Analiza romunskega imena Antonescu, iz katerega lahko tvorimo svojilni pridevnik Antonescov ali Antonescujev, je pokazala več pojavitev za prvo varianto (64,4 %).
V teoretičnem delu smo ugotovili, da se pišoči težko znajde med pravili glede večdelnih imen, saj vsebujejo več posebnosti znotraj skupin, kar smo potrdili tudi z nizkim številom pravilnih zapisov svojilnih pridevnikov iz teh imen (v povprečju le 36,72 %). Ključne besede: besedotvorje, svojilni pridevnik, moška osebna lastna imena Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1987; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,05 MB) |