| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 3027; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
3.
VPLIV SPREMEMBE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PODJETJA KAPELA D.D. NA NJIHOVO POSLOVANJE
Tamara Rajk, 2009, diplomsko delo

Opis: Celostna grafična podoba podjetja, ki je osrednja tema te diplomske naloge v poslovnem svetu vedno bolj pridobiva na pomenu. Do sedaj so vodstva podjetij v njej videla samo posredovanje osnovnih informacij o podjetju, niso se pa zavedala pravega pomena, ki ga ima celostna grafična podoba. Skrbno oblikovana celostna grafična podoba podjetja ali blagovne znamke le-to razlikuje od številnih konkurentov na trgu in »poskrbi« da se le-to kupcem vtisne v spomin. Zato se za njeno popolno spremembo ali pa samo posodobitev odloča vedno več podjetij. Podjetja si na ta način želijo zagotoviti večjo prepoznavnost in verodostojnost pri kupcih, ter boljše pozicioniranje na trgu. Podjetje Kapela d.d., ki ga obravnavamo v tem diplomskem delu, se je v preteklosti srečevalo z mnogimi težavami, ki so le-to pripeljale do slabega položaja na trgu, slabega imidža ter velikih finančnih težav. Takratno vodstvo je povsem zanemarilo številne konkurenčne prednosti, ki jim jih ponuja že sama lega njihovih vinogradov, bogata dolgoletna tradicija ter vinska klet okrogle oblike, ki je bila prva tovrstna v Sloveniji. Prav tako vodstvo podjetja ni vlagalo v razvoj novih vinskih sort temveč je večji del odprtega vina prodajalo konkurenci, ki pa si je tako z svojimi izdelki lahko pridobivala vedno večjo konkurenčno prednost. Podjetje pa je zanemarjalo tudi vključevanje v okolje, kar je prav tako vplivalo na slabšanje imidža podjetja in izgubo kupcev. Vlaganje v komunikacijska sredstva je bilo minimalno. Uporabljali so samo vizitke, poslikavo dostavnih vozil, ter logotip na dopisnem papirju in dobavnicah. Z menjavo vodstva v preteklem letu pa se je v podjetju Kapela d.d. marsikaj spremenilo. Novo vodstvo se poleg drugih sprememb, ki jih je podjetje potrebovalo dobro zaveda tudi pomena skrbno oblikovane celostne grafične podobe podjetja. Tako so v lanskem letu v sodelovanju z izbrano agencijo izoblikovali celostno grafično podobo, ki zajema vse pomembne elemente, s katerimi se podjetje želi predstaviti na trgu ter pri kupcih ponovno vzpodbuditi verodostojnost. To so cerkvica sv. Magdalene ter prikazano tradicijo kapelskih vinorodnih gričev. Zavezanost naravi pa so prikazali z izbiro rjave ter oker barve, ki predstavljata rodovitnost, ruralnost in prvinskost. Pomembena konkurenčna prednost, ki njihovim vinom zagotavlja žlahten okus je lega njihovih vinogradov Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema prvo, drugo in tretje poglavje. Poglavja predstavljajo definicije pojmov povezanih s celostno grafično podobo ki jih interpretirajo različni avtorji. Praktični del, ki zajema četrto, peto, šesto, sedmo in osmo poglavje pa se nanašajo na proučevano podjetje. Poglavja predstavljajo položaj podjetja v preteklosti in sedaj, ter postopek prenove celostne grafične podobe podjetja, na kateri podjetje gradi uspešno poslovanje v prihodnosti.
Ključne besede: blagovna znamka, imidž oz podoba podjetja, korporativna podoba podjetja, ugled podjetja, ime podjetja oz. blagovne znamke, simbol oz. logotip, slogan oz. pozicijsko geslo, črkopis in tipografija, barve, priročnik celostne grafične podobe.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2009; Ogledov: 4251; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (634,28 KB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici