Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami smo v teoretičnem delu opredelili pomen pravljic za otroke, raziskali smo značilnosti slikanic, kamišibaja in pripovedovanj s pomočjo lutk in ilustracij. Za vsako uporabljeno dramsko tehniko smo poiskali pozitivne vidike, ki vplivajo na razumevanje predstavljenega pri otrocih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo predstavili tudi posebne potrebe, ki jih imajo sodelujoči učenci. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo uporabili strukturirani intervju in opazovalni list. Za omenjene raziskovalne metode smo se odločili zato, da bi dobili čim bolj natančne odgovore, saj je potrebno upoštevati, da gre za populacijo (sodelujočih) otrok, ki imajo znižane intelektualne sposobnosti. Rezultati so pokazali, da se pripovedovanje ob ilustracijah najbolje obnese pri učenki s primanjkljaji na čustveno-vedenjskem področju in učencu z motnjo avtističnega spektra. Kamišibaj se je najbolje izkazal pri učencih z motnjami v duševnem razvoju in zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Dramska tehnika pripovedovanja pravljice ob uporabi lutk pa se je najboljše izkazala pri učencih z več motnjami, in sicer pri učencih z zmerni motnji v duševnem razvoju, učencih z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnem otroku ter pri učenki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Ključne besede: kamišibaj, lutke, ilustracije, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,09 MB)

Opis: V magistrski nalogi bomo proučevali grotesknost s pomočjo pravljic bratov Grimm, primerjali groteskne ilustracije pravljic in spoznali njihove ilustracije ter vpliv na bralca. Tako bomo v teoretičnem delu naloge analizirali izbrane ilustracije pravljic bratov Grimm in izpostavili njihove temeljne lastnosti skozi spoznavanje pojma grotesknost. Praktični del sestavljajo ilustracije, ki sledijo načelom groteskne ilustracije in na ta način poskusijo preobraziti otroško pravljico v pravljico za odrasle.
Ključne besede: Brata Grimm, pravljica, groteska, grozljivo, ilustracije
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 772; Prenosov: 85
Celotno besedilo (9,14 MB)

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom. Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja. Glavne ugotovitve raziskave so: 1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice. 2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. 3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja. 4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Ključne besede: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 2092; Prenosov: 305
Celotno besedilo (4,51 MB)

Opis: V svojem diplomskem delu smo želeli predstaviti kostumografijo za baletno predstavo Štirje letni časi , na glasbo Antonija Vivaldija. Cilj diplomskega dela je, da ustvarimo kostume, ki bodo ob prvem pogledu gledalca asociirali na različne letne čase in da bo le-te tudi čutil. Koncept kostumografije in svoje občutke pri poslušanju Vivaldijeve glasbe, smo predstavili z moodboardi, za vsak letni čas. Na podlagi koncepta smo narisali modne ilustracije kostumov moških in ženskih likov za plesalce klasičnega baleta, posamezne detajle ter prikazali nabor izbranih tekstilnih materialov za izdelavo kostumov in dodatkov. Naš končni produkt je prezentacijski plakat, ki predstavlja celotno kostumografijo za baletno predstavo Štirje letni časi.
Ključne besede: kostumografija, kostumi, gledališče, oder, ples, balet, letni časi, oblikovanje, ilustracije
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1637; Prenosov: 287
Celotno besedilo (24,40 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti Liljano Praprotnik Zupančič kot avtorico besedila in ilustratorko njenih avtorskih slikanic. Avtorica, ki ustvarja pod umetniškim imenom Lila Prap, ustvarja leposlovne-informativne slikanice. Otroci uživajo ob prebiranju njenih slikanic in se obenem veliko tudi naučijo. Osredotočila sem se na osnovne značilnosti slikanice in avtorico Lilo Prap. Da bi bolje spoznala avtorico in njena dela, sem analizirala dve njeni avtorski deli. V vrtcu sem skozi dejavnosti otrokom deli tudi predstavila. Ker sem se osredotočila na domače živali, ki so otrokom v predbralnem obdobju najbližje, sem si izbrala slikanici Pasji zakaji in Mačji zakaji. V obeh slikanicah je informativni del ločen od leposlovnega. To opazimo po tipologiji, saj se pisave med seboj vidno razlikujejo. Na vsaki strani pa so dodane tudi ilustracije, ki s svojimi barvami in šaljivostjo privabljajo otroško pozornost in zanimanje. V vrtcu sem obe deli predstavila in jih preko dejavnosti vpeljala v njihovo trenutno naravoslovno temo o domačih živalih. V diplomskem delu sem si zastavila dve hipotezi, ki sem ju v sklepnem delu tudi predstavila in potrdila. Slikanice imajo pozitiven vpliv na otroka in izbrani slikanici sta primerni za predšolske otroke.
Ključne besede: slikanica, informativno-leposlovne slikanice, informativne slikanice, leposlovne slikanice, ilustracije
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 2333; Prenosov: 310
Celotno besedilo (1,40 MB)