| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap
Katja Pašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati osem izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap, ki so primerne za predšolske otroke. Te so: Male živali (1999), Zakaj? (2002), Živalska abeceda (2002), Živalske uspavanke (2005), Moj očka (2007), Kam gredo sanje (2008), Kraca (2015) in Radi štejemo (2017). Avtorica slikanic,Lila Prap, je pomembna slovenska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica in ilustratorka. Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade. Slikanice, analizirane v diplomski nalogi, spadajo med avtorske slikanice. Za te je značilno, da besedilo in ilustracija nastajata istočasno. V diplomski nalogi je bila uporabljena metoda celostne analize slikanic: analiza jezikovnega in vizualnega koda sporočanja ter interakcija med njima. Izpostavljen je bil vsebinsko-oblikovni odnos med obema kodoma sporočanja. Slikanica je otrokova prva knjiga in v otrokovo življenje prinese veliko bogastvo. Skozi slikanico se otrok uči, raziskuje, opazuje, zaznava okolje, doživlja realnost, vzpostavlja odnos do oseb in predmetov. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos. Ilustracija dopolnjuje besedilo in obratno. Otroci se s slikanico srečujejo že v zelo zgodnjem predšolskem obdobju, zato je pomembno, da je ta kakovostna. Na osnovi analiziranih slikanic je bilo ugotovljeno naslednje. V slikanicah avtorica komunicira z likovnim in jezikovnim kodom. Pri vseh slikanicah je bilo moč ugotoviti, da sta si besedilo in ilustracija v enakovrednem položaju. Besedilo dopolnjuje ilustracije in obratno. V slikanicah prevladujejo liki živali, avtorica pa tako v besedilu kot ilustracijah prikaže njihove značilnosti iz živalskega sveta. Pogosto je vsaka žival glavni lik ene ali dveh strani, ki predstavljata celoto. Slikanice imajo veliko skupnih lastnosti, kot so: besedilo in ilustracija sta enakovredni, v slikanicah prevladujejo živalski liki, so avtorsko delo, namenjene so otrokom, spadajo pod literarno-informativne slikanice, tehnika ilustriranja je povsod enaka, v ilustracijah in besedilu zasledimo hudomušnost ...
Ključne besede: Lila Prap, slikanica, ilustracija, avtorska slikanica, analiza slikanice
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (589,61 KB)

2.
Humorni elelmenti ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus zvonka čoha
Darja Šupraha, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Humorni elementi ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus Zvonka Čoha« je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer bom s pomočjo metodoloških pristopov in analiz humorja različnih teoretikov osvetlila pojav humorja, opredelila in raziskala tipična sredstva humornega, skoznje razčlenila ilustracije Zvonka Čoha in ugotovila njihovo relevantnost za njegovo avtorsko izražanje. Kot središče obravnavanja sem si Čoha izbrala zato, ker si je skozi leta ustvarjanja zgradil izviren in duhovito naturalističen slog. Njegove ilustracije so ogledalo realnega sveta, brez olepševanj in prikrivanja resnice. V drugem, praktičnem delu naloge bom ob avtorskih ilustracijah skušala čim bolj humorno osmisliti avtorsko pravljico.
Ključne besede: humor, humorni elementi, ilustracija, pravljica, Zvonko Čoh
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

3.
Branje slikanic brez besedila v predšolskem obdobju: študija primera
Viktorija Doberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli predvsem osvetliti pomen branja slikanic brez besedila in proučiti njihovo vlogo pri razvijanju vizualne pismenosti. S pomočjo študije primera smo si prizadevali, da bi se otrok naučil brati to vrsto slikanice oziroma natančno opazovati posamezne elemente na ilustracijah, po njih sklepati potek zgodbe in razbrati vzročno-posledične odnose. Zastavili smo si 12 raziskovalnih vprašanj. Težišče raziskovanja se je nanašalo na otrokove odzive in komentarje tekom branja slikanice brez besedila Pomladni živžav, na razbiranje dogajalnega časa, prostora ter počutja in dejanj literarnih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili intervju, opazovanje z udeležbo ter vsebinsko analizo dokumentov, natančneje likovnega dela otroka in fotografij. Ob interpretaciji rezultatov smo pridobili odgovore na vsa raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, ilustracija, pripovedovanje zgodbe, vizualna pismenost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šole
Sara Hočevar, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same. V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino. V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

5.
Odnos med podobo in tekstom v postmodernistični slikanici
Melanie Habjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se bom ukvarjala z odnosom podobe in teksta skozi t. i. postmodernistično slikanico. Kot tehnično izhodišče bom ob umetniških delih Miriam Elia in Davida Shrigleyja analizirala njune pristope upodabljanja interakcije med besedilom in ilustracijo. V praktičnem delu naloge bom skozi ilustracijo raziskovala in razvijala odnos med verbalnim in vizualnim.
Ključne besede: podoba in tekst, postmodernistična slikanica, ilustracija, Miriam Elia, David Shrigley
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

6.
Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem
Sara Kajba, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zajema opredelitev in dosedanja spoznanja o slikanicah in slikanicah brez besedila, njihov razvoj, kriterije kakovostne ilustracije in slikanice, načela oblikovanja slikanic, postopke celostnega branje slikanice, opredelitev vizualne pismenosti ter opredelitev didaktičnega instrumentarija in njegovih prednosti in pozitivnih učinkov na otrokov razvoj. V praktičnem delu sta podrobno predstavljena proces oblikovanja in nastanka avtorske slikanice brez besedila z naslovom Oblaček in mavrične krede ter oblikovanje njenega didaktičnega instrumentarija. Z lastno izkušnjo priprave kakovostne avtorske slikanice smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Slikanica brez besedila, didaktični instrumentarij, branje slikanice brez besedila, ilustracija, vizualna pismenost
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 682; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

7.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 670; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

8.
Oblikovanje ilustriranega zemljevida v teoriji in praksi
Mitja Piko, 2019, magistrsko delo

Opis: Delo opisuje in prikazuje izdelavo ilustriranega zemljevida. V prvem delu raziščemo osnovne konvencije kartografije in načela v grafičnem oblikovanju in ilustraciji, ki so koristna za izdelavo ilustriranega zemljevida. V okviru dela izdelamo ilustriran zemljevid, ki vsebuje več kot 30 avtorskih ilustracij. V drugem delu opišemo in prikažemo izdelavo ilustriranega zemljevida. Teoretični del vključimo v praktični del tako, da pojasnjujemo praktične odločitve z teoretičnim znanjem iz prvega dela naloge. V delu poskušamo prikazati dodatne možnosti, ki nam jih ponuja ilustriran zemljevid in kje nas ta vrsta zemljevidov omejuje.
Ključne besede: ilustrirani zemljevid, ilustracija, grafično oblikovanje, kartografija
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 582; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

9.
Tematski sklop Slikanica brez besedila v petem razredu osnovne šole
Vesna Turinek, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil zasnovati, izvesti in preučiti tematski sklop Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti v petem razredu osnovne šole, kjer bi učenci s pomočjo slikanic brez besedila spoznavali njihove elemente oblikovanja in jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli. Pri raziskovanju smo kot osnovno raziskovalno metodo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo študije primera. V raziskavo je bil vključen neslučajnostni vzorec učencev petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol ter njihova likovna pedagoginja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki za učence pred in po izvedbi tematskega sklopa, intervjujem likovne pedagoginje in analize nastalih slikanic brez besedila. Raziskava je pokazala, da učenci petega razreda, ki so bili vključeni v raziskavo, slikanice brez besedila slabo poznajo, ker se z njimi ne srečujejo več pogosto. Po izvedbi tematskega sklopa je bilo njihovo poznavanje boljše, v večini so tudi izrazili pozitivno stališče do oblikovanega sklopa. Poleg tega so ustvarili lastne slikanice brez besedila v obliki leporella, kjer so v večini upoštevali obravnavane elemente oblikovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bil naš tematski sklop primerno načrtovan in izveden.
Ključne besede: slikanica brez besedila, slikanica, tematski sklop, peti razred, pouk likovne umetnosti, likovna vzgoja, ilustracija
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 858; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

10.
Uporaba slikarskih tehnik v modni ilustraciji
Sabina Kapus, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na modno ilustracijo, ki jo lahko obravnavamo z različnih zornih kotov. Teoretični del raziskave je sestavljen iz treh delov. V prvem delu so predstavljeni glavni mejniki modne ilustracije skozi zgodovino. Drugi del obsega predstavitev slikarskih tehnik in materialov. V tretjem delu pa je opisano kako karakteristike materialov vplivajo na videz tekstila oz. delov oblačilne celote. V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo na podlagi fotografij treh izbranih oblačilnih podob izdelali analize videza materialov za vsako oblačilno podobo posebej. Sledijo študije materialov, izdelane z različnimi slikarskimi tehnikami. Primeri z najustreznejšim videzom so glede na izbrane fotografije nadalje uporabljene pri izdelavi modnih ilustracij. S kakšnim namenom je izbrana določena slikarska tehnika za določen material, je opisano v rezultatih in diskusiji. Videz modne ilustracije se je skozi časovna obdobja spreminjal. Ne glede na pojavne oblike je bil vseskozi izredno pomemben del predstavitve modnih izdelkov in je bil zato pomemben skozi vsa obdobja, kar velja še danes.
Ključne besede: moda, modna ilustracija, slikarske tehnike, videz tekstilij
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 518; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici