| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ILUSTRACIJE V ABECEDI ŽIV ŽAV
Nataša Kavčič, 2009, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Diplomsko delo z naslovom Ilustracije v Abecedi živžav je nastalo na podlagi didaktičnega učnega pripomočka, ki sem ga sama ilustrirala. Delo zajema opredelitev slikanice z namenom predstaviti njene značilnosti in njeno sporočilnost. Poznavanje le-teh je ključno za opredelitev in analizo del lastne produkcije, ilustracij v Abecedi živžav. Cilj diplomskega dela je predstaviti potek lastnega ustvarjalnega dela in ugotoviti, kakšno likovno kvaliteto dosegajo vsebovane ilustracije. Diplomsko delo zajema tudi raziskovanje in ugotavljanje likovne kvalitete ilustracij v slovenski učbeniški produkciji z namenom poudariti, da smo kot likovni ustvarjalci soodgovorni otrokom zagotoviti kvaliteten likovni nivo ilustracije. Le-ta je ključnega pomena pri spodbujanju in razvijanju otrokove ustvarjalnosti. Ima odgovorno vzgojno in izobraževalno vlogo, saj kot slikovna govorica soustvarja človekovo zavest in odločilno vpliva na domišljijo otroka.
Ključne besede: Ključne besede: Abeceda živžav, ilustracija, slikanica, likovna kvaliteta ilustracije, prvo berilo, učbeniki
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2521; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (11,68 MB)

2.
Križev pot skozi otroško ilustracijo
Karmen Smodiš, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK KRIŽEV POT SKOZI OTROŠKO ILUSTRACIJO Križev pot in ilustracija sta si bližja, kot se zdi na prvi pogled. Križev pot pogosto najdemo v sakralni umetnosti. Redkeje pa ga je zaslediti v obliki ilustracije za otroke. Njegova vsebina se dotika temeljnih postavk človeškega življenja in je kot taka z religioznega in vzgojnega vidika zanimiva tudi za otroke. S križevim potom, ki sem ga ilustrirala, sem želela odgovoriti na številna vprašanja tako otrokom, njihovim staršem, kot tudi sebi. Predvsem sem se osredotočila na otroke in trenutke, ko se srečajo s trpljenjem Jezusa iz Nazareta ali celo s svojim trpljenjem, stisko in bolečino. Kako se naj otrok spoprime in sooči s svojim lastnim, pa čeprav otroškim trpljenjem? Kako ga meri, ovrednoti? S tem namenom sem želela poiskati ustrezno podobo, obliko, barvo, o kateri je že Vasili Kandinsky dejal, da je njena raba v tesni povezanosti s psihičnimi stanji dogajanja. Barva se počloveči! Želela sem poiskati kompozicijo, ki otroka ne bo prestrašila, temveč bo ob njej lažje razmišljal o smislu in pomenu trpljenja ter smrti, ki jima tudi sam ne more uiti, kakor pravi Ivan Cankar v Beli krizantemi: »Zatisni oči, da izgine vse, kar je odveč, da se prikaže pravo lice v najvažnejših, nujno potrebnih potezah, v tistih namreč, ki razodevajo dušo. Vse druge pritekline so nepotrebne in torej ne – umetniške!« O trpljenju pa Rihard Jakopič zapiše: »Trpljenje v vseh prečudnih variacijah je naša dota, ki nam jo je poklonila sodobna človeška družba in jo je potrdil naš rod. In le včasih, kadar nas Bog poboža, zažari v nas radost in vzplamene že skoraj pozabljeni kresovi!« Križev pot sem ilustrirala za osnovnošolske otroke, zato so liki in predmeti tudi temu primerno poenostavljeni. Prav tako sem se izogibala podrobnostim, ki bi odvračale pozornost od središčnega dogajanja. Ker vijolična barva v cerkveni liturgiji simbolizira spokornost, sem ji namenila vodilno na vseh postajah in jo z rastočo dramatičnostjo po posameznih postajah križevega pota stopnjevala. Akvarelna tehnika, ki sem jo izbrala, pa je s svojo mehkobo samo še pripomogla do želene podobe. Križev pot je bil objavljen v otroški katoliški reviji Mavrica in je, kot so pokazali odzivi, pritegnil predvsem najmlajše bralce. Z diplomsko nalogo sem želela podkrepiti zavedanje, da je na področju ilustriranih križevih potov potrebno še veliko postoriti, saj ob tem otroci navsezadnje spoznavajo ilustracijo kot likovno zvrst, lažje razumejo kulturno religiozno dediščino, oblikujejo socialni čut in zajamejo še kaj zase.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: križev pot, ikonografija križevega pota, sodobni slovenski avtorji križevega pota, ilustracija, križev pot za otroke.
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 4453; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (18,10 MB)

3.
AVTORSKE SLIKANICE MOJCE OSOJNIK
Selma Nurikić, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je bil predstaviti Mojco Osojnik kot avtorico in ilustratorko njenih štirih avtorskih slikanic. Ker je slikanica likovno-tekstovna celota, sem v vsaki slikanici analizirala likovni in tekstovni del. Pri besednem delu so me zanimale morfološke značilnosti besedila, pri likovnem delu sem se osredotočila na likovne značilnosti ilustracij. Podrobna analiza posameznih slikanic mi je pomagala ugotoviti, ali so moje hipoteze, ki sem jih postavila na začetku diplomskega dela, pravilne ali nepravilne. Besedila Mojce Osojnik so pravljična, in sicer gre za kratke sodobne pravljice s poosebljeno živaljo. V teh pravljicah so glavni literarni liki poosebljene živali. V njih opazimo dvoplastnost dogajanja, ki se odvija v enem samem svetu. Irealno raven vzpostavljajo poosebljene živali, ki pa so postavljene v realni svet (sodobno okolje). Prevladuje vsevedi pripovedovalec. Besedila imajo leposlovno vsebino in poučno tematiko (na slednjo opozarjajo pregovori na koncu zgodbe); izjema je slikanica z naslovom Hiša, ki bi rada imela sonce. V tej pravljici je glavni literarni lik poosebljen predmet, zato jo štejemo pod kratko sodobno pravljico s poosebljenim predmetom. Besedila so namenjena in razumljiva otrokom, ki ne znajo brati (otrokom v predšolskem obdobju) in otrokom, ki samostojno berejo. Da bi bolje razumela in opredelila značilnosti ilustracij Mojce Osojnik, sem dodatno analizirala tri slikanice, v katerih je Mojca le ilustratorka. Ugotovila sem, da je likovni izraz Mojce Osojnik zelo kompleksen. V svoje ilustracije rada vključuje kolaž, fotografijo in druge likovne tehnike, ki jih med seboj kombinira. Ilustracije so polne različnih prostorskih pogledov in filmskih rezov. Ilustracije dopolnjujejo in se logično vežejo na pripoved. V njih najdemo vrhunsko oblikovane rešitve, zato so zanimive tudi za odrasle. Zaradi drobnih humorističnih detajlov živih barv pa so ilustracije privlačne tudi za otroke.
Ključne besede: Ključne besede: avtorske slikanice, Mojca Osojnik, kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo, ilustracija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3316; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (661,73 KB)

4.
LEPORELLO
Katja Stanek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je analiza in izdelava leporella kot prve zahtevnostne stopnje slikanice. Diplomsko nalogo sestavljata dva vsebinska dela: teoretični in praktični del. Teoretični del se osredotoča na iskanje in preučevanje zgradbe in lastnosti leporella. Le-te so natančno predstavljene v tretjem poglavju diplomske naloge. Izsledki dognanj izhajajo iz primerjave zgradbe in lastnosti slikanice ter preučevanja in opazovanja vzorca 55-ih slovenskih leporellov. Obsežno podpoglavje teoretičnega dela predstavlja analiza ilustracij slovenskih ilustratorjev leporellov. Ilustracija je namreč ključnega pomena pri spodbujanju in razvijanju otrokove ustvarjalnosti. Praktični del zajema predstavitev in opis postopka lastne ustvarjalne produkcije, ki izhaja iz dognanj teoretičnega dela. Izdelana sta bila dva leporella iz tekstila ter dve stranici leporella z dodatkom PVC tekstilnega ježka. Pomemben aspekt praktičnega dela je bila določitev teme, katere cilj je bil zaobjeti vse osnovne funkcije slikanice. Pri določitvi teme leporella je izbira materiala igrala ključno vlogo. Tekstil kot material namreč ne dopušča dovolj detajlnega in razdrobljenega načina prikazovanja motivov. Poleg tega je material pogojeval tudi določitev zahtevnostne stopnje leporella. Izdelava leporella iz tekstila 2. oz. 3. zahtevnostne stopnje je zaradi vsebnosti besedila neizvedljiva.
Ključne besede: leporello, slikanica, leporello iz bombaža in filca, prva zahtevnostna stopnja leporella, ilustracija leporellov
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2375; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

5.
PRILAGODITEV ABECEDE SPECIFIČNIM POTREBAM SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI
Angelica Podoš, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je prodreti v razmerje med besedo in podobo ter izvirajoč iz osnovnega namena prikazati, kako pomembno vzgojno sredstvo so kakovostno oblikovani učbeniki in z njimi povezani didaktični pripomočki. Teoretični del diplomskega dela primerjalno obravnava učbenike za šoloobvezne otroke, ki so izšli v Sloveniji in tiste, ki so izšli v Italiji, od povojnih let naprej (1946—1985), s posebnim poudarkom na kvaliteti njihovih ilustracij. Diplomsko delo v drugem delu predstavlja raziskovanje in ugotavljane likovne kvalitete ilustracij, učbenikov, ki jih je ilustriral Klavdij Palčič in Abecedo, kot didaktični pripomoček vezano na berilo Čebelica. Praktični del zajema lastno produkcijo ilustracij — Novo abecedo za otroke prvih razredov, abecedo kot didaktični pripomoček, ki temelji na raziskovalnem delu, upoštevajoč nov način opismenjevanja. Čeprav tako v slovenskem kot v širšem mednarodnem prostoru v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti ilustraciji, jo največkrat vrednotimo kot samostojno ustvarjalno delo in jo ocenjujemo z estetskega vidika, le poredkoma se je lotevamo celovito z ozirom na povezavo med podobo in besedo.
Ključne besede:  knjižna ilustracija,  učbeniki,  didaktični pripomoček,  Nova abeceda,  opismenjevanje,  Klavdij Palčič.
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1576; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
SINHRONA RECEPCIJA SLIKANICE
Tanja Jankovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga sestoji iz dveh delov — teoretičnega in empiričnega. V prvem delu je zajet teoretični pregled slikanice, kjer pridemo do slikanice v njeni najbolj avtentični obliki, do tako imenovanega likovno tekstovnega monolita. Tu ilustracija in besedilo predstavljata enakovredni sestavini slikanice. Z dinamiko, ki nastaja v prepletu sporočilnosti dveh svojevrstnih medijev — verbalnega in vizualnega — prihaja do nove, specifične oblike sporočilnosti, kjer gre za recepcijo informacij iz dveh medijev hkrati. Doseganje procesnih literarnorecepcijskih ciljev opredelimo glede na slikaniško specifiko — likovno in besedno sporočanje preko domače in tuje didaktike slikanice. Na podlagi tega pridemo do sinhrone recepcije slikanice. Predpostavimo, da sinhrona recepcija slikanice omogoča globlje in polnejše (likovno in literarno) estetsko doživetje, ter da recepcija posameznega segmenta slikanice onemogoča celostno izkušnjo saj podaja premalo signalov za konstruiranje polnega pomena. Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu diplomske naloge, to tudi preizkusimo. V dveh razredih tretješolcev izvedemo učni uri književnosti z isto slikanico (Quentin Blake: Zelena ladja). Učni uri se v osnovi razlikujeta le v tem, da gre pri eksperimentalni skupini za sinhrono recepcijo slikanice, pri kontrolni pa za recepcijo zgolj slikaniškega besedila. Analiza in rezultati izvedenih učnih ur pokažejo, da sinhrona recepcija slikanice v primerjavi z recepcijo slikaniškega besedila brez ilustracij, učencem omogoča polnejšo in globljo izkušnjo in s tem konstruiranje celovitejšega pomena. Slikanica je specifična umetnostna zvrst, ki ponuja veliko inovativnih načinov uporabe tudi pri pouku v osnovni šoli.
Ključne besede: slikanica, recepcija, verbalno, vizualno, ilustracija, likovno in literarno estetsko doživetje, sinhrona recepcija slikanice
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1634; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

7.
VIZUALNA PISMENOST - SLIKANIŠKA PISMENOST
Anja Pukšič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled teorije slikanice, v kateri igrata pomembno vlogo slikovni in besedilni del. Zaznavanje obeh delov (besedilnega in slikovnega) je izjemnega pomena. Strokovnjaki nas opozarjajo na nove oblike poučevanja pismenosti, kjer je ključnega pomena predstavljena vizualna pismenost. Slikanico so včasih obravnavali ob reprezentativnem odlomku ali kot integralno besedilo, tako da je učiteljica prebrala del besedila in predstavila mimohod ilustracij. In kaj je to pomenilo za otroke? Seveda tak pristop ni spodbuden, kajti slikanico je treba obravnavati na način, da imajo vsi učenci dostop do slikovnega in besedilnega dela hkrati oziroma simultano. Pri obravnavi slikanice v šoli je zelo pomembno učiteljevo poznavanje učencev in njihove razvojne stopnje, saj lahko na podlagi tega znanja izbere primerna dela. Izbira primernega dela pa seveda ni dovolj, pomembna je obravnava le-tega. Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu najprej učencem omogočimo sinhrono recepcijo slikanice, nato nas zanima, kako zaznajo, razumejo in vrednotijo književne osebe, književni čas, književni prostor in književno dogajanje ter katere slikaniške signale pri tem uporabljajo. Prav tako nas zanima zmožnost domišljijskega dopolnjevanja besedilnega sveta. Primerjali smo tudi kašna je stopnja vživljanja v fazi poglabljanja doživetja in sicer pri učencih, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice ter pri učencih, ki so bili pri obdelavi slikanice deležni le besedilnega dela slikanice. V 3. razredu izvedemo učno uro književnosti s slikanico Saše Vegri: Jure kvak kvak. Analiza in rezultati izvedene učne ure pokažejo, da so se učenci, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice v večji meri vživeli v književno osebo kot učenci, ki so bili pri obravnavi slikanice deležni le besedilnega dela. Rezultati tudi kažejo, da učenci za razumevanje in vrednotenje slikanice v večji meri uporabljajo vizualne signale in v manjši meri besedilne slikaniške signale. Večina učencev pa tudi nima težav pri domišljijskem dopolnjevanju besedilnega sveta ter pri razlikovanju med realnim in domišljijskim svetom.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, osnovni likovni elementi vizualne komunikacije, obravnava slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1264; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

8.
MODNA ILUSTRACIJA
Jasmina Skrbinjek, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Modo rišemo zaradi dveh glavnih razlogov: da ilustriramo že obstoječa oblačila, katere lahko stilno, predstavimo na drugačen način, drug, glavni namen modnega ilustriranja pa je, da oblikujemo nova oblačila. Modna ilustracija pomeni prikaz izpeljane ideje za nova oblačila, ki pa lahko ali pa tudi ne rezultirajo v oblačilu. V mojem diplomskem delu sem raziskala in predstavila zgodovino na področju modne ilustracije. Prav tako so predstavljeni tudi nekateri umetniki, ki se oziroma so se ukvarjali z modno ilustracijo. Predstavljena so tudi nekatera njihova dela. Ilustriranja mode sem se lotila tudi sama, kar sem predstavila in opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Ilustracija, skica, moda, risanje, računalniška orodja, oblačila
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2087; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

9.
STALNE BESEDNE ZVEZE IN AFORIZMI V BESEDILU IN PODOBI
Maja Potočar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Stalne besedne zveze in aforizmi v besedilu in podobi je praktično delo, ki v svoji vsebini zajema predstavitev in preučevanje umetniških del, ki vsebujejo takó besedilo kot podobo. Umetnost, ki povezuje besedilo in podobo, nas spremlja že od nekdaj, nikoli pa se tovrstni umetnosti ni posvečala posebna pozornost, pa čeprav nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Lahko bi se celo reklo, da v preteklosti v galerijah ni bilo veliko risb, ki so vsebovala besedila, ampak se je to v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Ker »tovrstna« umetnost tudi nima svojega poimenovanja, sem sprva naletela na težave pri izbiri naslova za svojo diplomsko nalogo. Z mentorico sva ugotovili, da je najprimernejši naslov »Stalne besedne zveze in aforizmi v besedilu in podobi«, saj ta naslov najbolj natančno opredeljuje vrste besedila, ki sem jih sama uporabila pri svojih ilustracijah. Umetniki, ki jih bom kasneje predstavila, pa uporabljajo čisto različna besedila, tako da bi jih težko spravila na skupni imenovalec. Ponekod so to zgolj besede, ki podprejo podobe, zamisli, prebliski. Celo krajše pripovedi. V teoretičnem delu je splošni pojem umetnosti z vsebovanim besedilom razčlenjen na risbo in njene podzvrsti ter na vrste besedil, pri katerih sem se omejila na stalne besedne zveze in aforizme. Nadalje so predstavljeni nekateri projekti, ki so bili izvedeni z namenom predstaviti umetniška dela, ki vsebujejo besedilo in podobo ter dva vidna predstavnika tovrstne umetnosti, David Shrigley in Maira Kalman. V praktičnem delu naloge predstavim svoje stvaritve, ki so razdeljene v dva sklopa; ilustracije lastnih aforizmov in ilustracije stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: Risba, skica, ilustracija, stalne besedne zveze v slovenščini, aforizmi.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1059; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

10.
KNJIŽNA ILUSTRACIJA IN POSKUS KNJIŽNE ILUSTRACIJE V PRAKSI
Mateja Jakopič, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela izhaja iz naslova Knjižna ilustracija in poskus knjižne ilustracije v praksi. V diplomskem delu je obravnavan pojem ilustracije, obča zgodovina knjižne ilustracije in knjižna ilustracija na Slovenskem; pri le- tej je izpostavljen srednji vek, začetki založništva na Slovenskem ter izbrani slovenski knjižni ilustratorji starejše generacije. Na koncu diplomskega dela je v praktičnem delu predstavljen poskus knjižne ilustracije v praksi, gre za avtorske ilustracije zgodb v že izdani knjigi slovenskega pisatelja. Namen diplomskega dela je bil raziskati pojem knjižne ilustracije ter izoblikovati študijski pregled knjižne ilustracije s poudarkom na razmerju med tekstom in ilustracijo. S tem namenom so narejene analize posamičnih avtorjev - ilustratorjev ter medsebojna primerjava določenih avtorjev. Metodologija dela izhaja iz raziskovalnih metod ter uporabljenih virov, pri čemer sem upoštevala naslednjo metodologijo dela: analizo vsebine, strukturno analizo, primerjalno analizo, dialektično sintezo, abstrakcijo, konkretizacijo, generalizacijo, specializacijo, klasifikacijo (po Šešiću, 1974) ter metodologijo dela po Mužiću (1977): zgodovinsko metodo, deskriptivno metodo, komparativno metodo. Uporabljeni so bili primarni viri, t.j. literatura v obliki knjižnega gradiva, časopisnih člankov in razstavnih katalogov ter sekundarni viri: enciklopedije, slovarji in priročniki. Dodatne vire sem črpala iz spletnih virov. Cilj diplomskega dela je bil smiselni prikaz likovnega razvoja knjižne ilustracije v umetnostnozgodovinskem okvirju ter nato aplikacija le- tega na praktični del diplomskega dela.
Ključne besede: Ilustracija, knjižna ilustracija, zgodovina knjižne ilustracije, knjižna ilustracija na Slovenskem, avtorji slovenske knjižne ilustracije, poskus knjižne ilustracije v praksi.
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1960; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici