Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sodobnosti se znanje razvija hitreje kot kadarkoli prej in hkrati v enaki meri tudi hitro zastara. Izobraževalne ustanove se s tradicionalnimi metodami poučevanja vedno težje prilagajajo hitro spreminjajočim se zahtevam po znanju. Igrifikacija in resne igre so orodja, ki se jih da izkoristiti v izobraževalnih okoljih, saj lahko učencem izboljšajo prejem znanja, zavzetost in motiviranost. V magistrskem delu smo zasnovali resno igro o oskrbovalnih verigah. Namenjena je poučevanju osnov delovanja oskrbovalnih verig in je primerna tako za starejše osnovnošolce kakor tudi za magistrske študente ne glede na njihovo predznanje s področja logistike ali oskrbovalnih verig. Izvede se jo lahko analogno, digitalno ali hibridno, igra pa je tudi časovno prilagodljiva, vendar odvisna od števila igralcev in želenega števila krogov. Resna igra o oskrbovalnih verigah, imenovana FLUM SCG, je bila razvita kot teoretični model, zato v okviru magistrskega dela ni bila praktično preizkušena. V diskusiji so podani predlogi za razvoj novih vlog, modulov in načinov izvajanja resne igre, ki lahko obogatijo, hkrati pa tudi zapletejo izvedbo.
Ključne besede: resna igra, logistika, oskrbovalne verige, igrifikacija
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Seksizem predstavlja stališča, prepričanja in vedenja, ki odražajo neenak položaj žensk in moških. Kaže se v dobronamerni ali sovražni obliki, kar pomeni, da ne predstavlja klasične oblike predsodkov, ki temelji le na negativnem dojemanju druge skupine. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost in dejavnike seksističnih prepričanj pri slovenskih srednješolcih ter ustvariti enkratno igrificirano delavnico, ki bi omogočila nižanje seksističnih prepričanj pri teh. V študijo je bilo vključenih 256 srednješolcev, od tega 58,5 % fantov. Med enkratnim srečanjem so udeleženci rešili dva sklopa vprašalnikov, testna skupina pa je bila deležna igrificirane delavnice na temo spolne enakosti. Udeleženci so odgovarjali na demografska vprašanja (spol, letnik šolanja, politična orientacija, religioznost), Vprašalnik ambivalentnega seksizma, Vprašalnik ambivalentnosti do moških, prilagojeno Lestvico družinskih vrednot in Lestvico podpore učiteljev, prav tako pa so ocenili seksizem pri najboljšem prijatelju, svoje prihodnje namere in izvedeno delavnico. Za analizo rezultatov smo uporabili T-test za neodvisne vzorce, mešano ANOVO, korelacijske, regresijske in moderatorske analize. Ugotovili smo, da so med slovenskimi srednješolci prisotne vse štiri oblike seksizma, torej dobronamerni in sovražni seksizem do žensk ter dobronamerni in sovražni seksizem do moških. Kot pomembna dejavnika razširjenosti seksističnih prepričanj izstopata spol in družinske norme, medtem ko se letnik šolanja ter zaznava seksizma pri najboljšem prijatelju nista izkazala kot bistvena. Ob evalvaciji igrificirane delavnice smo ugotovili, da je prišlo do znižanja seksističnih prepričanj tako v testni kot kontrolni skupini v primeru vseh oblik seksizma, z izjemo sovražnega seksizma do moških. Udeleženci v testni skupini so, v primerjavi s kontrolno skupino, v večji meri ocenjevali, da želijo z vrstniki in s šolskim osebjem govoriti o problematiki seksizma ter da želijo poiskati dodatne informacije o tej. Dodaten vpogled v spremembo seksističnih prepričanj so nam omogočile moderatorske analize, ki so pokazale, da so družinske norme in zaznava seksizma pri najboljšem prijatelju statistično pomemben moderator odnosa med skupino (testna ali kontrolna) ter znižanjem dobronamernega seksizma do moških. Dodatno sta spol in religioznost statistično pomembna moderatorja odnosa med skupino in znižanjem sovražnega seksizma do moških. Medtem politična orientacija predstavlja moderator odnosa med skupino in znižanjem dobronamernega seksizma do žensk ter zaznava seksizma pri najboljšem prijatelju med skupino in znižanjem sovražnega seksizma do žensk. Dodaten vidik evalvacije delavnice je predstavljala ocena delavnice udeležencev, ki pa se ni statistično pomembno povezovala z znižanjem seksističnih prepričanj. V diskusiji iščemo razlage za dobljene rezultate in jih interpretiramo v oziru do zastavljenih hipotez. Na koncu osvetlimo še pomanjkljivosti raziskave, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost.
Ključne besede: seksistična prepričanja, razširjenost, demografski dejavniki, družinske norme, opora učiteljev, vrstniški vpliv, delavnica, igrifikacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z razvojem mobilne aplikacije, ki z uporabo tehnologij velikih jezikovnih modelov in igrifikacije uporabnikom svetuje na področju osebne rasti. Sestavljeno je iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje pregled obstoječih aplikacij, ki izrabljajo velike jezikovne modele ter pregled uporabljenih tehnologij. V praktičnem delu je opisan proces načrtovanja in razvoja mobilne aplikacije, izzivi pri tem delu in njihovo reševanje ter primerjava razvoja mobilnih aplikacij, ki izrabljajo velike jezikovne modele in razvoja klasičnih mobilnih aplikacij.
Ključne besede: umetna inteligenca, veliki jezikovni model, igrifikacija, mobilna aplikacija, osebna rast
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,86 MB)

Opis: Živimo v času nenehnega in eksponentno hitrega razvoja tehnologij. Pri tem nenehno iščemo nove načine, kako to tehnologijo čim bolj učinkovito izkoristiti. Vedno več podatkov in procesov spreminjamo v digitalno obliko, ter jih premikamo v virtualno okolje. Proces digitalizacije je postal zelo priljubljen in aktualen tudi na področju izobraževanja, v obliki e-izobraževanja. Ob poudarku na digitalizaciji procesov se v zadnjih letih vedno bolj pojavlja tudi trend igrifikacije, ki s časom postaja vedno bolj aktualen. Med drugim se je postopek igrifikacije procesov razširil tudi na področje e-izobraževanja. Pomen prav tega smo raziskovali v našem magistrskem delu. Magistrsko delo smo začeli z raziskovanjem pojma igrifikacije. Pregledali smo različne opredelitve avtorjev, razvoj, izvor koncepta in začetek uporabljanja pojma igrifikacije. Temeljito smo se poglobili v posamezne elemente, mehanizme in dinamike igrifikacije ter ugotovili njihov pomen. Utemeljili smo tudi glavne namene igrifikacije ter izpostavili povezane kritike in težave. Zatem smo se lotili raziskovanja področja e-izobraževanja. Začeli smo z opredelitvijo pojma in pogledom v njegov razvoj skozi čas. Sledilo je spoznavanje različnih oblik e-izobraževanja in večstopenjskega procesa razvoja e-izobraževalnega programa. Bolj podrobno smo si pogledali tudi sisteme za upravljanje učenja (LMS). V naslednjem koraku smo obe področji združili, ter analizirali igrifikacijo v e-izobraževalnem okolju. Tukaj smo spoznali postopek implementacije, pomen razumevanja različnih tipov učencev ter njihovo povezavo do določenih elementov igrifikacije. Spoznali smo nekaj že obstoječih igrifikacijskih tehnologij v e-izobraževalnem programu, ter izpostavili prednosti in slabosti igrifikacije v e-izobraževanju. Vso teorijo smo nato podprli s podrobno analizo primera, v obliki aplikacije za učenje tujih jezikov Duolingo. V drugem delu naloge smo pridobljeno teoretično znanje uporabili na praktičnem primeru. Pripravili smo idejo in plan za primer igrifikacije procesa domačih nalog v e-izobraževalnem okolju. Najprej smo določili učno vsebino, formirali učne aktivnosti ter pripravili druge potrebne analize. Poglobili smo se v načrtovanje posameznih igrifikacijskih elementov in te smiselno med seboj povezali. Opisali smo načrtovane sisteme personalizacije in razložili vlogo učitelja v procesu. Na koncu smo pripravili še vizualizacijsko gradivo načrtovane aplikacije in z njim ponazorili opisane primere.
Ključne besede: igrifikacija, elementi igrifikacije, e-izobraževanje, tipi učencev, domače naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,44 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučili uporabljena ogrodja (Angular, ASP.NET), integrirana razvojna orodja (Visual Studio Code, Visual Studio 2022, mySQL Workbench) in knjižnice (BCrypt, Spotify API), s pomočjo katerih je bila nato izdelana zabavna spletna tekstovna aplikacija. Namen aplikacije je, da se lahko uporabniki v obliki kviza pomerijo v znanju različnih pesmi. Aplikacija prav tako vsebuje lestvico točk in varno prijavo ter registracijo. Razvili smo jo z namenom, da igralcem razširimo znanje o pesmih.
Ključne besede: Angular, ASP.NET, MySQL, spletne igre, igrifikacija
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,08 MB)