| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 289
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Igre s področja geometrije za predšolske otroke : diplomsko delo
Pia Hanc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Igre s področja geometrije za predšolske otroke smo zajeli teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili geometrijo skozi zgodovino, opisali in predstavili primere geometrijskih likov, predstavili oglata in okrogla geometrijska telesa ter na kratko opisali vsako geometrijsko telo. V praktičnem delu smo izbrali matematične igre s področja geometrije, za katere smo menili, da bi otrokom bile zanimive in poučne. Vsako igro smo nato izvedli v vrtcu in beležili sprotna opažanja. Namen in cilji so bili, da otroci bolje spoznajo geometrijska telesa in like, da jih bodo samostojno prepoznavali in znali opisati njihove osnovne lastnosti. Otroci si geometrijske like težje predstavljajo, saj jih je v okolju težje opaziti kot geometrijska telesa, zato smo več poudarka namenili geometrijskim likom. S pomočjo izbranih iger smo ugotovili, da so se otroci že srečali z geometrijskimi liki, nekoliko manj pa so seznanjeni z geometrijskimi telesi.
Ključne besede: predšolski otrok, geometrija, geometrijski lik, geometrijsko telo, igre
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

2.
Pridobivanje slovenskega besedišča z didaktičnimi igrami pri učencih iz enojezičnega madžarskega okolja : magistrsko delo
Rebeka Šabjan, 2022, magistrsko delo

Opis: V središču magistrske naloge so učenci iz enojezičnega madžarskega okolja, ki jih starši vpisujejo na dvojezične osnovne šole, ob slovensko-madžarski meji, v Prekmurju. S to skupino učencev smo sistematično izvajali didaktične igre z namenom hitrejšega pridobivanja slovenskega besedišča. Teoretični del naloge nam nudi vpogled v razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju ter usvajanje prvega in drugega jezika. Dotaknemo se tudi ''zanosa'', ki je pomemben dejavnik uspešne igre. V empiričnem delu smo ob izvedbi iger z učenci ter vodenju opazovalnega dnevnika, podatke pridobili še s polstrukturiranim intervjujem s sodelovanjem učiteljic, ki poučujejo sodelujoče učence. Poleg omenjenih smo zaključno preverjanje izvedli v obliki igre Domina. Primerjali smo uspešnost eksperimentalne in kontrolne skupine.
Ključne besede: pridobivanje besedišča, didaktične igre, enojezični učenci
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 29; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

3.
Izvajanje glasbeno-didaktičnih iger pri glasbeni umetnosti v osnovni šoli : magistrska naloga
Laura Menard, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati pogostost uporabe glasbenih didaktičnih iger (GDI) v vseh triadah osnovnih šol po Sloveniji. Zanimalo nas je, kaj vse vpliva na pogostost uporabe GDI pri pouku glasbene umetnosti, katere so najpogostejše ovire in izzivi pri načrtovanju in izvajanju le-teh in katerim ciljem učitelji sledijo z izvajanjem GDI. Ugotovili smo, da se učitelji največkrat ne počutijo dovolj kompetentni za izvajanje GDI, da GDI v času pouka glasbene umetnosti uporabljajo pogosto, kot vir literature največkrat uporabijo učbenike za glasbeno umetnost in pri načrtovanju GDI najpogosteje sledijo razvoju ritmičnega in melodičnega posluha.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, načrtovanje učnega procesa, učitelji
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 16; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (930,98 KB)

4.
Miselno-gibalne igre za mlajše učence : magistrsko delo
Nina Cizl, 2022, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je predstaviti miselno-gibalne igre za mlajše učence. Te igre imajo pomemben vpliv na možgane oziroma miselne procese in učenje. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Miselno-gibalne igre so igre, kjer so otroci tako fizično kakor tudi kognitivno aktivni, razvijajo pa tudi socialne sposobnosti. Namen izvajanja miselno-gibalnih iger je izboljševanje spomina, lažje sodelovanje pri učenju, zmanjševanje stresa, krepitev pozitivnih čustev za učenje in več telesne aktivnosti otrok. V vsaki dejavnosti so otroci postavljeni v situacije, ko morajo kritično razmišljati. Naučijo se razmišljati, medtem ko se zabavajo v gibanju. Ta odnos med gibanjem in učenjem podpirajo raziskave, ki kažejo, da gibanje izboljšuje razumevanje, učenci pa posledično dosegajo boljše rezultate v šoli. Praktični del je sestavljen iz miselno-gibalnih iger in primerov učnih priprav, ki vključujejo miselno-gibalne igre. Opisanih je štiriinštirideset miselno-gibalnih iger, ki se lahko glede na starost otrok tudi prilagodijo, vse pa je odvisno od kreativnosti učitelja. Vsaka igra je poimenovana, napisani so predvideni pripomočki, predlagani prostori, ki so primerni za izvajanje igre, in napotki, s katerimi predmeti poleg športne vzgoje se igra povezuje. Za lažjo predstavo, kako vključiti igre v pouk, so napisani trije primeri priprav z vključenimi miselno-gibalnimi igrami za različne starostne skupine in z različnimi medpredmetnimi povezavami. Miselno-gibalne igre so dobra motivacija za učenje in popestritev vseh učnih ur.
Ključne besede: gibanje, namen gibanja, učenje, otroške igre, medpredmetno povezovanje, miselno-gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 44; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Anja Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv glasbeni-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok je raziskati vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok, zato smo največ pozornosti namenili prav glasbeno didaktičnim igram in izvajanju le-teh v neposredni praksi. S 3-mesečnim izvajanjem vnaprej strukturirano pripravljenih glasbeno-didaktičnih iger smo prikazali vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok. Pred izvajanjem in po njem smo spremljali dosežke otrok in preko primerjanja rezultatov prvega in drugega testiranja dokazali, da so pozitivno vplivale na izboljšanje glasbenih dosežkov. Otroci so izboljšali ritmični in melodični posluh in pokazali boljše rezultate na vseh testih, ki smo jih izvajali.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi za preverjanje glasbenih sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 45; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
Gibalna platforma za simulacijske igre
Jan Soto Vargas, 2022, diplomsko delo

Opis: Velik del dirkanja z avtomobili je občutek, kaj se dogaja z avtomobilom. V simulacijskih igrah je ta občutek zelo težko pridobiti. V diplomskem delu je bila izdelana gibalna platforma, katera simulira ta občutek. Omenjena gibalna platforma je izdelana iz mehanskega dela, kateri zajema pogonske noge, električnega dela kateri je sestavljen iz krmilnikov motorjev ter Arduino programirljive plošče ter programskega dela, s katerim se vzpostavi komunikacija med simulacijsko igro in gibalno platformo. S pravo komunikacijo med vsemi deli smo dosegli zadan cilj simuliranja premikov avtomobila.
Ključne besede: dirkanje, simulacijske igre, gibalna platforma, pogonska noga, simuliranje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

7.
Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko delo
Helena Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 100; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

8.
Spodbujanje starševske vpletenosti v matematično izobraževanje predšolskih otrok s pomočjo videoposnetkov matematičnih iger : diplomsko delo
Barbara Puncer, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na vpletenost staršev v matematično izobraževanje predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost vloge staršev pri matematičnem razvoju otroka, različne matematične programe za starše ter štiri matematične igre, ki smo jih izbrali za izvedbo spodbujanja starševske vpletenosti v matematično izobraževanje predšolskih otrok s pomočjo videoposnetkov. V okviru diplomske naloge smo nato s pomočjo videoposnetkov štirih izbranih matematičnih iger želeli staršem in otrokom približati matematiko na preprost in zabaven način. Ob tem pa spodbuditi starše, da v večji meri vključujejo matematične dejavnosti v otrokov vsakdan. S pomočjo anket smo starše povprašali o njihovem mnenju, odnosu do matematike, matematičnih dejavnosti, novem načinu, ki smo jim ga predstavili, uporabi matematičnih dejavnosti doma in o splošnem zadovoljstvu in izkušnji s štirimi matematičnimi igrami, pri katerih so sodelovali skupaj z otroki. Pri tem so nas zanimale razlike v mnenju staršev glede spol in starost otrok ter glede na starševsko naklonjenost matematiki.
Ključne besede: matematične igre, otroci, odnos do matematike, video posnetki
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 76; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

9.
Uporaba družbenih medijev pri otrocih starih med 4 in 6 let
Barbara Šviga, 2022, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, kjer so otroci iz dneva v dan bolj izpostavljeni različnim medijem, vse več tudi družbenim medijem, ki imajo vedno večji vpliv na otroke. Izpostavljenost družbenim medijem lahko prinese izobraževanje in zabavo, a ob neprimerni rabi vodi tudi do škodljivih vplivov na otrokov razvoj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na družbene medije na splošno, nato smo se poglobili v vsebinske skupnosti, predvsem v tri vrste, ki smo jih nato uporabili v empiričnem delu. V slednjem so predstavljeni rezultati raziskave o uporabi družbenih medijev pri otrocih, starih med štiri in šest let. Vzorec torej zajema starše otrok v tej starosti. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene odgovore pa smo obdelali s programom SPSS. Zanimalo nas je, katere vsebinske skupnosti otroci uporabljajo, koliko časa porabijo za posamezno skupnost ter če se starši poslužujejo omejitev in kakšnih. Ugotovljeno je bilo, da otroci uporabljajo predvsem YouTube in spletne igre, virtualne svetove malo manj, starši pa otrokom skoraj vedno omejijo dostop na takšen ali drugačen način. Rezultati so pokazali še, da otroci tedensko porabijo zelo malo časa za omenjene vsebinske skupnosti.
Ključne besede: družbeni mediji, spletne igre, virtualni svetovi, vsebinske skupnosti, YouTube
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 272; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko delo
Nives Španinger, 2021, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Objavljeno v DKUM: 25.01.2022; Ogledov: 348; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici