| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Agresivno vedenje pri igranju spletnih videoiger: izkušnje igralcev v Sloveniji in mehanizmi preprečevanja viktimizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Marko Bokani, 2025, diplomsko delo

Opis: Agresivno vedenje v spletnih videoigrah je vse pogostejša raziskovalna tema zaradi potencialno negativnega vpliva na igralce in njihovo igralno okolje. Agresivno vedenje pri igranju spletnih videoiger lahko povezujemo z viktimizacijo, slabimi igralnimi izkušnjami in dolgoročnimi psihološkimi posledicami pri žrtvah. Diplomsko delo se je osredotočilo na razumevanje pojavnosti agresivnega vedenja v spletnih videoigrah v Sloveniji. Poudarek je na izkušnjah igralcev spletnih videoiger, dejavnikih, ki jih lahko povezujemo z agresivnim vedenjem in viktimizacijo, ter mehanizmih za preprečevanje ali zmanjševanje agresivnega vedenja. Izvedena je bila kvalitativna empirična raziskava z metodo strukturiranega intervjuja med igralci strateških in akcijskih spletnih videoiger v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je verbalno nasilje najpogostejša oblika agresivnega vedenja med igralci spletnih videoiger, sledijo sabotaža, goljufanje in najmanj pogosto fizično nasilje. Po mnenju intervjuvancev med ključne dejavnike, ki so povezani z agresivnim vedenjem, sodijo tekmovalnost, frustracije in pomanjkanje komunikacije med igralci. Sistemi za prijavljanje neprimernega vedenja in kaznovanje agresivnega vedenja so ključni mehanizmi za zmanjševanje agresivnega vedenja. Rezultati raziskave dajejo vpogled v izkušnje igralcev in izpostavljajo pomen ustvarjanja varnega ter prijaznega igralnega okolja. Poleg tega prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki jih lahko povezujemo z odklonskostjo v spletnih videoigrah in jih lahko upoštevamo pri razvoju učinkovitih strategij za preprečevanje agresivnega vedenja v spletnih videoigrah.
Ključne besede: spletne videoigre, agresivno vedenje, viktimizacija, igralci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Ureditev prestopov športnikov in druge aktualne dileme športnega prava : magistrsko delo
Valentina Škalič Müller, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja aktualne dileme športnega prava in dileme prestopov športnikov, s poudarkom na prestopih poklicnih nogometnih igralcev. S predstavitvijo razmerja med pravom in športom se spozna, da pravo posega tudi na področje športa. Pravna pravila, ki urejajo šport, se delijo v tri skupine. Prva skupina vključuje državna in naddržavna pravila, ki posredno posegajo na področje športa, druga skupina zajema specifična pravila, ki se nanašajo izključno na šport, tretja skupina pa obsega avtonomna pravila športnih organizacij. Športne organizacije delujejo z določeno stopnjo avtonomije, vendar so hkrati vezane na kriterije in okvirje, ki jih vzpostavljajo državna pravila in pravo Evropske unije. Evropska unija je ena od deležnikov, ki se v vedno večji meri vključuje v športno področje. Njene institucije in organi so izdali številne delovne načrte in priporočila, kako naj države članice aktivno sodelujejo v športu in izvajajo športno politiko. Skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije se krepi vloga športa v pravnem sistemu Evropske unije. V šport posegajo predvsem pravila notranjega trga Evropske unije, ki zadevajo zlasti problematiko prestopov športnikov. Kot delavci imajo poklicni športniki možnost svobodne izbire, s katerim delodajalcem bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi – v tem primeru so delodajalci športni klubi. Vendar se kljub tej svobodi pogosto srečujejo z ovirami in omejitvami, ki jim onemogočajo ali otežujejo prosto prestopanje med klubi. To predstavlja izzive pri uresničevanju prostega gibanja delavcev v luči prava Evropske unije. Največja pozornost se pri prestopu športnikov namenja v športni panogi nogomet. Nogomet kot novodobna gospodarska veja industrije predstavlja vrhunski profesionalni šport. Posledično je njegov status vplival na ustanovitev pomembne mednarodne nogometne organizacije FIFA, ki ima vpliv na celotno ureditev nogometa, tako s športnega kot tudi pravnega vidika. FIFA je društvo, urejeno po švicarskem pravu, ki skrbi za razvoj nogometa po svetu in ima svoje organe, svoje predpise in svoja pravna pravila. Razdeljeno je na konfederacije, ki se nadalje delijo na nacionalne nogometne zveze. Kljub relativni samostojnosti ima FIFA pravilnik, ki sistematično ureja problematiko mednarodnih prestopov poklicnih igralcev iz kluba ene države v klub druge države. Prestopi sodijo med kompleksne procese, ki vključujejo različne udeležence in v Evropski uniji pogosto predstavljajo problem zaradi morebitnih kršitev notranjega prava Evropske unije. Zaradi specifične narave športa se mora tudi reševanje športnih sporov prilagoditi posebnostim iz področja športa. S tem namenom je bilo ustanovljeno Arbitražno sodišče za šport – CAS.
Ključne besede: športno pravo, prestopi športnikov, FIFA, Arbitražno sodišče za šport, CAS, nogometni igralci, prestopi nogometnih igralcev, prost pretok delavcev, notranji trg
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Analiza pričakovanj profesionalnih igralcev nogometa z delom njihovih športnih agentov
Monika Ribič, 2021, magistrsko delo

Opis: Nogomet velja za enega izmed najbolj popularnih in najbolj razširjenih športov na svetu. Ker se šport neprestano razvija in postaja vedno bolj zapleten, so se športniki odločili, da bodo nekatere naloge prepustili svojim športnim agentom, katerih prvotna naloga je, da zastopajo interese športnika z namenom sklenitve profesionalne pogodbe. V kolikor ta ni sklenjena glede na športnikova pričakovanja, sledi nezadovoljstvo, le-to pa lahko negativno vpliva na športnikov uspeh. Namen našega raziskovanja je ugotoviti, zakaj prihaja do razhajanj med pričakovanji profesionalnih igralcev nogometa in dejanskim stanjem. Raziskati smo želeli, ali se stopnja zadovoljstva posameznikov z delom njihovih športnih agentov razlikuje glede na igralno mesto posameznika in glede na izkušnje z igranjem v tujini. Prav tako nas je zanimalo, kateri so glavni kriteriji profesionalnih igralcev nogometa pri izbiri športnih agentov in katere kompetence želijo, da jih ima njihov športni agent. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode in metode kompilacije preučili strokovno literaturo s področja tematike pričakovanj in zadovoljstva posameznikov, vrst kompetenc in nalog športnih agentov. Za potrebe raziskave pa smo se posluževali kvantitativne metode, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili pomembne podatke, katere smo kasneje statistično obdelali v programu IBM SPSS Statistics 26. Raziskovalno okolje so predstavljali slovenski profesionalni igralci nogometa, ki trenutno igrajo v Prvi ligi Telemach in v tujini. Raziskava je pokazala, da ima 64,4 % profesionalnih igralcev nogometa športnega agenta, le-ti so z njihovim delom v povprečju zadovoljni, seveda pa obstaja prostor za izboljšave. Razlik o zadovoljstvu športnikov glede na kraj igranja nismo zaznali, smo pa zaznali razlike v zadovoljstvu glede na igralno mesto. Ugotovili smo, da do razhajanj med posameznikovimi pričakovanji in dejanskim stanjem prihaja zato, ker imajo športniki zastavljena previsoka pričakovanja oziroma njihov športni agent svojega dela ne opravi dobro. Študij literature in rezultati raziskave so nam pokazali, da se naloge športnih agentov od primera do primera močno razlikujejo. Prav tako pa se od posameznika do posameznika razlikuje spisek želenih kompetenc, katere posameznik želi, da jih ima njihov športni agent. Predstavili smo tudi konkretne rešitve, ki bi z ustrezno implementacijo v proces dela pripomogle k boljšemu doseganju zastavljenih ciljev in posledično k uresničitvi posameznikovih pričakovanj. Podali smo tudi predlog za nadaljnjo raziskavo, kjer bi ugotavljali, zakaj si posamezniki postavijo previsoka pričakovanja in kaj točno pričakujejo od svojih športnih agentov.
Ključne besede: pričakovanja, zadovoljstvo, profesionalni igralci nogometa, športni agenti
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 1086; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Komunikacijski model in njegova usmerjenost k razvoju kongruentne komunikacije na primeru raziskovanja skladnosti vrednostnih sporočil : doktorska disertacija
Marijan Spehnjak, 2021, doktorska disertacija

Opis: Zaradi vpliva in napredka znanstvene in tehnološke civilizacije sta se spremenila način komunikacije in celoten način življenja ljudi. Osnova komunikacije je bila nekoč oseba, danes pa je poudarek na tehnologiji, zaradi česar so se izgubili osebni odnosi, prihaja pa do povezovanja/mreženja zaradi skupnih interesov. Prav ti novi komunikacijski pojavi so razlog, da je ta disertacija usmerjena k vsem uporabnikom komunikacije – komunikatorju/posamezniku kot pošiljatelju sporočila, ne da bi pri tem zanemarjali prejemnika sporočila. V tem kontekstu bo disertacija kot vzorec raziskala izbrano skupino nogometnih trenerjev kot svojevrstno skupino učiteljev, ki morajo pri vsakdanjem delu uporabljati neposredno komunikacijo iz oči v oči. S komunikacijsko-teoretičnega vidika in z uporabo filozofske refleksije, predvsem filozofije obstoja, v kateri človekovo zanimanje, pa tudi njegova komunikacija, omogoča globlje odkritje človeka kot komunikatorja in analizira njegove komunikacijske situacije, ki jo poleg Karla Jaspersa obravnavajo še številni drugi avtorji. V delu človeškega komunikatorja sebe vidimo kot zapleteno, ontološko dovršeno bitje, ki komunicira ne le s tehnološkimi sredstvi, temveč skozi celotno svoje bitje (Seneka). In da bi proučili in spoznali komunikatorja kot celoto, izhajamo iz dimenzijske ontologije Victorja Frankla (Frankl, 1996; 1998) in ga povezujemo z drugimi avtorji. V skladu s Festingerjevo teorijo notranje utemeljitve (1957), Schulz von Thunovo korespondenco s samim seboj in vsebino situacije (2005) ter Schwartzovim (1992) odnosom med konflikti vrednot je mogoče opaziti komunikacijsko kognitivno neskladje. Zato bomo v teoretičnem delu predstavili, analizirali in kritično proučili možnosti, prednosti in pomen intrapersonalne komunikacije, kongruentne komunikacije in komunikacijskega modela v kontekstu interpersonalne komunikacije: nogometni trener - igralec. Intrapersonalno komuniciranje smo opredelili kot actus humanus in kongruentno komunikacijo kot dialektični proces med komunikatorji. Empirična raziskava bo kvantitativno določila skladnost razmerja med sporočili o vrednotah s pomočjo (trenerjeve) samoevalvacije in zaznave igralca. V empiričnem delu naloge smo raziskovali vrednosti, ki temeljijo na Schwartzovi teoriji univerzalne vsebine in vrednostne strukture z novo različico „Portrait Values Questionnaire“ (2001). Skupni vzorec vprašanih je 495 (N= 495), od tega je trenerjev 122 (N=122), igralcev pa 373 (N=373). Raziskava je potekala v letih 2016 in 2017 v sodelovanju s Hrvaško nogometno akademijo. V disertaciji smo raziskali in analizirali hierarhijo sporočil o vrednotah, ki določajo trenerja, s katerimi se on identificira in jih kot komunikator/medij pošilja svoji okolici, natančneje svojim igralcem. Analiza pridobljenih rezultatov je zahtevala ujemanje med samooceno trenerjev in percepcijo igralcev ob uporabi doslednosti njihovih odgovorov na ponujene trditve. Če sporočila o vrednoti niso v skladu s igralčevo presojo, potem lahko pride do komunikacijskega neskladja, vrednotno neskladje pa izvira iz intrapersonalnega področja komunikatorja. Pojavlja se v trenutkih, ko komunikator pošlje sporočilo, ki ni v skladu z njegovim vrednotnim habitusom in načinom, kako ga posreduje igralcem. Tako smo z določitvijo združljivosti ali neskladja korelacijskih razmerij med sporočili o vrednotah ugotovili kongruentnost oziroma njihovo nekongruentnost. V disertaciji so opredeljeni primeri sporočil o vrednotah, v katerih obstaja kompatibilnost, torej primeri konflikta v korelacijskih razmerjih med sporočili o vrednotah. Da bi bolje razumeli empirične in teoretične vidike komunikacije, v disetaciji predlagamo tudi komunikacijski model, ki poudarja ontološko perspektivo komunikacijskega dejanja. Ta ponujeni model komunikacije poskuša pojasniti novo perspektivo intrapersonalne komunikacije in kongruence sporočil o vrednotah.
Ključne besede: Intrapersonalna komunikacija, komunikacijski model, kongruentna komunikacija, univerzalne vrednote, vrednostna sporočila, sporočila o vrednotah, komunikacijsko-kognitivno neskladje, nogometni trenerji, igralci
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1440; Prenosov: 147
.docx Celotno besedilo (14,06 MB)

5.
ORGANIZACIJSKI IN STROKOVNI MODEL DELA Z IGRALCI MLAJŠIH STAROSTNIH KATEGORIJ V ROKOMETNEM KLUBU
Primož Hönigmann, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo povzeli različne opise ciljev pri delu z mladimi ter opredelili organizacijski in strokovni model in njuno uporabo v praksi. Pri delu z mladimi sta zastavljanje in izpolnjevanje ciljev zelo pomembna, saj tako lahko klub preverja kakovost in napredek dela z mladimi na vseh starostnih nivojih. Ena izmed najvišjih prioritet kluba je, da delo z mladimi poteka kakovostno, nadzorovano in strokovno. Model dela z igralci smo razdelili na organizacijski in strokovni model, ki so jima dodani še predlogi izvedbe v praksi. Organizacijski model pripomore k lažjemu in preglednejšemu načinu izvajanja nalog, zastavljenih v mladinskem programu, strokovni model zagotavlja lažje načrtovanje in izvajanje strokovnega dela, možnost nadzora in evalvacije, transparentnost, preglednost, sistematičnost dela ter standardov in pričakovanja, ki naj bi jih dosegali trenerji, igralci in zaposleni. Oba modela skupaj predstavljata temelj uspešnega dolgoročnega dela z mladimi v rokometu. Predlagane so bile izvedbe organizacijskega in strokovnega modela na primeru RK Maribor Branik. Upoštevanje predlogov izvajanja teh dveh modelov bi izboljšalo delo z mladimi in bi predstavljalo dobre temelje za dvig prepoznavnosti kluba pri delu z mladimi. S tem bi lahko postali konkurenčnejši in bolj prepoznavni na področju tekmovanj pod okriljem organizacije RZS in v tujini, še posebej v primerjavi s klubi, ki že delujejo na višjem organizacijskem in strokovnem nivoju. Prednost tega modela je, da omogoča sprotno evalvacijo dela in s tem takojšno povratno informacijo, ali delo z mladimi poteka dobro.
Ključne besede: rokomet, organizacijski model, strokovni model, mladi, selekcija, klub, igralci, ekipa
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 2237; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
VLOGA KRILNIH IGRALCEV V SKUPINSKI IN SKUPNI TAKTIKI PRI ROKOMETU V FAZI NAPADA NA CONSKO OBRAMBO
Saša Vrečar, 2016, diplomsko delo

Opis: Rokomet je ekipni šport, zato je za uspešno igranje in doseganje dobrih rezultatov zelo pomembno sodelovanje med igralci tako v obrambi kot tudi v napadu. Rokometne ekipe v napadu na postavljeno consko obrambo uporabljajo različne aktivnosti, ki so uigrane, in jih trenirajo ter izboljšujejo skozi svoj trenažni proces. Tem napadalnim aktivnostim v rokometu pravimo napadalne akcije oziroma kombinacije. Namen skupne ali skupinske taktike v napadu pri rokometu je, da ekipe lažje dosegajo zadetke oziroma pripravijo čim bolj ugodne položaje za igralce, ki streljajo, zaključujejo napade s streli na gol. Filozofija uspešne rokometne ekipe je, da je igra v napadu čim bolj raznolika, da se napadi zaključujejo iz različnih igralnih položajev in da jih zaključujejo različni igralci (zunanji, krila in krožni napadalci). S tem nasprotniku otežujemo branjenje, saj nikoli ne ve, kdo in kako bo zaključil napad. Temu v rokometu rečemo, da ima ekipa širino v igri v napadu. Za uspešno razvijanje igre v napadu je pomembno tudi vključevanje krilnih igralcev v izvajanje igralnih kombinacij. Krilni igralci lahko v napadu sodelujejo tako z vtekanji na drugega krožnega napadalca kot tudi z zaleti, s križanji in odvlačenji v sodelovanju z ostalimi igralci. Kot že prej omenjeno, pa je ključno, da igralci zelo dobro sodelujejo med seboj in tako uspešno zaključijo čim večje število napadov na tekmah.
Ključne besede: rokomet, krilni igralci, skupna in skupinska taktika, napad na postavljeno consko obrambo
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2533; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

7.
Vpliv nasilnih video iger na vedenje igralcev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Matko, 2014, diplomsko delo

Opis: Ta diplomska naloga se ukvarja s področjem vplivov video iger na igralca - zlasti tistih z nasilno vsebino. Najprej definira osnovne pojme, povezane z video igrami, nakar opiše pojavne oblike in razvoj nasilja v video igrah ter nakaže empirični vidik skozi odmevnejše afere in dejstva, povezana z njim. Diplomska naloga nato v osrednjem delu pod drobnogled vzame študije, ki so ugotovljale oz. ugotovile, kako igranje video iger vpliva na igralca. Največjo pozornost posveča vplivom nasilnih video iger na agresivno, nasilno obnašanje, razmišljanje in kognicijo ter druge negativne vidike, ugotavlja pa tudi pozitivne vplive igranja video iger tako nasilne kot tudi nenasilne narave. Nadaljnje diplomska naloga opiše tudi vplive igranja video iger skozi aspekte trajanja igranja (kratkoročno primerja z dolgoročnim ), spola in starosti igralcev, etnične pripadnosti igralcev ter druge aspekte. Sledi preučevanje sfere moralnih zadržkov, ki naj bi se v teoriji pojavljali ob srečevanju ljudi z nasilnimi vsebinami, v tem slučaju z nasilnimi video igrami.
Ključne besede: video igre, nasilje, vplivi, vedenje, igralci, agresivnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.09.2014; Ogledov: 2464; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Procesi skupinske dinamike pri integraciji tujcev v športni klub : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sara Pečenik-Celestina, 2013, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela so skupine, njihov razvoj ter procesi skupinske dinamike, s posebnim poudarkom na pomembnosti njihovega poteka pri skupinskih športih. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in metodološki del. Najprej bom predstavila skupine na splošno, njihovo delitev in značilnosti ter razlike med njimi in timi, za tem pa sledijo še rezultati, analiza in razprava vprašalnikov, ki sem jih opravila pri dveh najuspešnejših profesionalnih hokejskih klubih v Sloveniji. Za to temo sem se odločila, ker iz leta v leto spremljamo velika nihanja v tem športu, zato me je zanimalo, v kolikšni meri so igralci v klubih povezani med seboj, kako se razumejo ter predvsem, koliko in na kakšen način pomagajo svojim novim soigralcem, ki po večini prihajajo iz tujih dežel in o našem načinu življenja in prav tako o samem slovenskem hokeju ne vedo praktično nič. Za to bom uporabila dva vprašalnika – enega za domače slovenske igralce in drugega za tujce, ki igrajo pri nas. Na ta način bom lahko pridobila mnenja in izkušnje obeh strani ter jih primerjala s samo teorijo o nastanku, razvoju in obstanku skupin.
Ključne besede: skupine, skupinska dinamika, skupinski športi, športni klubi, igralci, vključevanje, soodvisnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.09.2013; Ogledov: 1984; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (412,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici