| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 224
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
SPOZNAVANJE LESA IN IGRAČ V OKVIRU TEHNIČNEGA DNEVA IN OBLIKOVANJE PRAKTIČNIH IZDELKOV
Nataša Slodnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem uporabila projektno učno delo kot novi pristop pridobivanja znanja, ki temelji na izkustvenem učenju. Izbrala sem si temo »Spoznavanje lesa in igrač v okviru tehničnega dneva in oblikovanje praktičnih izdelkov«.V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila projektno učno delo, les in njegove lastnosti, igro in igrače, tehniko in tehnologijo v osnovni šoli, varstvo pri delu ter razvojne stopnje otrok in vpliv posamezne razvojne stopnje na izvajanje tehnične dejavnosti. V empiričnem in praktičnem delu sem opisala projekt, ki sem ga izvedla v oddelku podaljšanega bivanja z učenci tretjih razredov. Način dela so učenci zelo dobro sprejeli, kar so potrdile tudi moje hipoteze, ki sem jih dokazala z metodo triangulacije. Ob praktičnem delu so si učenci pridobili nova znanja o lesu, razvijali pozitiven odnos do narave ter aktivno sodelovali med seboj na vseh stopnjah. Kot učiteljica sem imela vlogo svetovalke, koordinatorke, organizatorke in usmerjevalke. Motivirati sem morala učence za nalogo, zato sem morala dobro spoznati vsakega posebej, njegove sposobnosti in osebnostne lastnosti. Glavni nosilci projekta v vseh etapah dela pa so bili seveda učenci sami. Njihov cilj je bil uresničitev zadanih nalog in ciljev, ki so si jih zadali na začetku projektnega dela — izdelati praktično, leseno, gibljivo lutko na palčki. Zaradi svoje odprtosti projektno učno delo omogoča sodelovalni pristop, kjer je odnos med učiteljem in učencem enakovreden in partnerski, kar omogoča, da se učitelj lahko marsikaj nauči od svojih učencev in spozna vsakega posameznika.
Ključne besede: projektno učno delo, les ter njegove lastnosti in uporaba, igra in igrača, tehnični dnevi, razvojne značilnosti otroka
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 2676; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

12.
LUTKE IN NJIHOVA UPORABA V CELJSKIH VRTCIH
Sabina Arzenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Lutke in njihova uporaba v celjskih vrtcih sem predstavila kratko zgodovino lutkovnega gledališča, vrste lutk, predvsem pa sem se v teoretičnem delu osredotočila na pomen lutke za otroka, njeno čarobno moč in uporabnost. Predstavila sem lutko kot vzgojiteljevo pomočnico in lutkovni kotiček v igralnici. V teoretičnem delu je poudarjena vloga in pomen lutke za otroka. V empiričnem delu sem želela pridobiti podatke o tem, koliko se lutke uporabljajo v vrtcih na celjskem. S pomočjo anketnih vprašalnikov sem tako dobila odgovore na zastavljene cilje in hipoteze. Podatki so pokazali, kolikšna je prisotnost lutkovnih kotičkov po posameznih oddelkih, katere tehnike lutk uporabljajo, koliko in na kakšen način. Na koncu so vzgojiteljice podale še svoje mnenje o lutkovnem kotičku.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, otrok, lutka, igra, pomen lutke, lutkovni kotiček
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3299; Prenosov: 765
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

13.
OTROŠKA IGRA
Anita Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Igra vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igra ima, zlasti v predšolski dobi, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti. Na igro vplivata dejavnika spol in vrtec. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so najpogostejše navedbe: funkcijska igra, v kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme; konstrukcijska igra, v kateri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrač in s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja sestavljenosti kot za igralno gradivo; dojemalna igra, v kateri otrok poimenuje kar vidi, sledi navodilom, daje navodila in dojema relacije; simbolna igra, v kateri otrok reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih cilj je nuditi otroku možnost osvajanja določene zmožnosti. Otrok rabi za igro seveda določen prostor, to je lahko dom, vrtec ali igrišče. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Avtorji različno razvrščajo igrače. Bergantova (1981, str. 18) meni, da so igrače lahko: igrače za dojenčke, igrače za razgibavanje, igrače za ljubkovanje, igrače za ustvarjalne igre, igrače za graditev, raziskovanje in konstruiranje, igrače za družabne igre. Za vsako starost otroka so primerne drugačne igrače. Igrače, ki ustrezajo znaku »dobra« igrača morajo izpolnjevati psihopedagoške, tehnološke, higienske, konstrukcijske, likovne, estetske zahteve in zahtevo o pravilnem razmerju med vrednostjo igrače in njeno ceno.
Ključne besede: Otrok, igra, igrače, razvoj otroka, vrtec, odnos odraslih, dobra igrača.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 8916; Prenosov: 2433
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

14.
USTVARJANJE PRAKTIČNIH IN FUNKCIONALNIH PREDMETOV IN IGRA Z NJIMI
Petra Meznarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo bom najprej na kratko predstavila. Sestavljena je iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela, v kateremu so dodane priloge (priprave, besedilo lutkovne igrice, fotografije…). V teoretičnem delu sem na osnovi strokovne literature napisala nekaj misli, definicij o lutkah različnih avtorjev. V nadaljevanju sem predstavila kako pomembna je lutka glede motivacije in razvijanja govora v vzgojno-izobraževalnem procesu. Opisala sem vse vrste lutk. Velik poudarek je na lutkah na palici, saj sem v vrtcu z otroci izvedla nastop, kjer smo izdelovali lutke na palici (lutka evropejka, masai, indijanka in gejša). Predstavila sem tudi otroško igro, naštela in natančneje opisala vrste otroških iger, prav tako sem na kratko napisala nekaj o ustvarjalnosti in kakšna naj bi bila ustvarjalna oseba. V vrtcu sem z otroki izvedla konstrukcijsko nalogo, ki sem jo v teoretičnem delu tudi opisala. Pozornost sem posvetila tudi delovni in projektni nalogi. Navedla sem gradivo, ki smo ga uporabili pri izdelavi lutk ter opisala postopke uporabljenega gradiva. Pri praktičnem delu smo izdelovali lutke na palici. Otroci so imeli na voljo štiri različne lutke. Tema je bila rase sveta, zato so lutke predstavljale različne rase. Predstavila sem jim osnovne rase: bela, črna, rumena in rdeča. Uporabila sem gradiva, ki so otroku prijazna. Material, ki sem ga uporabila za izdelavo lutk, se imenuje moosgumi. Nastop sem izvedla v starejši starostni skupini od pet do šest let. V empiričnem delu sem predstavila namen raziskave, cilje, ki sem si jih zadala, način zbiranja in obdelavo podatkov. Hipoteze, ki sem si jih postavila, sem v celoti potrdila, prikazala sem jih tabelarično in grafično ter jih hkrati komentirala.
Ključne besede: lutke, ustvarjanje, moosgumi, lutkovna igra, praktični in funkcionalni predmeti.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 2459; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (7,68 MB)

15.
POVEZOVANJE OTROK V SKUPINE IN VODJE SKUPIN
Urška Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi sem želela ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na otrokovo vsakodnevno povezovanje v skupine in katere so najpomembnejše osebne lastnosti vodij skupin. Otroci se družijo s svojimi vrstniki in povezujejo v skupine, ker po tem čutijo potrebo, hkrati pa to vpliva na njihov razvoj. Otroci pa se tako kot odrasli povezujejo v skupine z drugimi otroki iz nekih razlogov. Ti razlogi so lahko prijateljstvo oz. poznanstvo njihovih staršev, sosedski odnosi, bivanje v istem kraju, igrače, popularnost drugih otrok, skupna igra ipd. Rezultati intervjuja, ki sem ga izvajala z 118 otroki, starimi od tri do šest let, so pokazali, da se otroci povezujejo v skupine zaradi skupne igre oz. druženja. Ugotovila pa sem tudi, da imajo otroci za prijatelje tudi otroke, ki jim nagajajo oz. so do njih nesramni. Mogoče ti otroci še ne razumejo pravega pomena besede »prijatelj«. Drugi del moje raziskave pa se je nanašal na otroke, ki običajno vodijo skupino otrok, imenujemo jih vodje skupin. Zanimalo me je, katere lastnosti imajo vodje skupin bolj razvite kot ostali otroci, da lahko postanejo vodje. Odgovori na anketni vprašalnik, ki sem ga posredovala vzgojiteljicam, so bili, da so vodje skupin komunikativni, znajo voditi skupino in da običajno izstopajo. Presenečena pa sem bila nad odgovori vzgojiteljic, da lahko postanejo vodje skupin otroci, ki so zanemarjeni in iščejo pozornost.
Ključne besede: otroci, igra, vodja, skupina, medsebojni odnosi, povezovanje
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 1795; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (381,28 KB)

16.
VLOGA SOCIALNIH IGER PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Mojca Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Socialna igra je ciljno naravnano učenje. Njen osnovni namen je socialno učenje. V socialnih igrah razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Pri socialnih igrah učenci prihajajo v medsebojni stik, se povežejo med seboj, med njimi se razvije solidarnost. Socialne igre imajo mnogo prednosti tudi za učitelje. Igre omogočajo učiteljem, da v razredu vzpostavijo enakopraven, tovariški odnos z otroki, motivirajo učence za delo, z igrami sproščajo in razvijajo medsebojne odnose, prihajajo do novih znanj ter pripomorejo nenazadnje k ugodni socialni klimi v razredu. To pomeni, da lahko učitelji socialne igre vključujejo v redni del pouka in s tem na indirekten način prihajajo do željenih vzgojno-izobraževalnih ciljev. V diplomskem delu je prikazano, v kolikšni meri uporabljajo učitelji socialne igre pri pouku, kateri so razlogi za uporabo, pri katerih predmetih in stopnjah učne ure učitelji uporabljajo socialne igre.
Ključne besede: socializacija, socialna igra, pouk, vzgojno-izobraževalni predmeti, artikulacijske stopnje učne ure
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 5088; Prenosov: 775
.pdf Celotno besedilo (463,80 KB)

17.
GLASBENA PRAVLJICA
Mateja Komljen, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu je obravnavana glasbena pravljica. Predstavljeni so teoretična pojmovanja, podrobnejša opredelitev ter različne definicije glasbene pravljice. Namen je bil nakazati prisotnost, motiviranost in uporabo glasbene pravljice v osnovni šoli in vrtcu ter razlike med učitelji in vzgojitelji glede na delovno dobo. Opredeljene in interpretirane so empirične ugotovitve vključevanja glasbene pravljice v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovljene so nekatere pričakovane razlike pri vključevanju otrok v glasbeno pravljico. Vzgojitelji bolj posegajo po že znanih glasbenih pravljicah in jih večkrat popestrijo z različnimi rekviziti. Učitelji pa jih pogosteje sami oblikujejo, vendar nekoliko manj popestrijo. Ponujene so tudi rešitve pri zmanjšanju teh razlik.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica, dramatizacija, lutkovna igra, glasbena vzgoja, glasba
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 7030; Prenosov: 1650
.pdf Celotno besedilo (792,79 KB)

18.
IZKUSTVENO UČENJE (NARAVOSLOVNI POSKUSI) PREDŠOLSKIH OTROK OB MORSKI OBALI
Martina Štampar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je opredeliti izkustveno učenje in vlogo naravoslovnega poskusa v predšolskem obdobju ter predstaviti možnosti in praktične primere izvajanja dejavnosti v naravnem okolju — ob morju. Temelji naloge so bili usmerjeni v pridobivanje otrokovih novih izkušenj in znanj oziroma v preverjanje prvotnih zamisli otrok in postavitve naravoslovnega poskusa kot temelja, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Tako je bila otrokom dana možnost, da pred oziroma ob izvajanju naravoslovnih poskusov oblikujejo lastna vprašanja, zamisli in ideje ter s tem iščejo nove možnosti, razmišljajo in se ukvarjajo z rešitvijo problema. Ob končanih dejavnostih nas je zanimal tudi prenos pridobljenega znanja in izkušenj na vrstnike ter ostale udeležene otroke na letovanju. Podatki so pridobljeni z opazovanjem 16 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so predstavljeni tabelarično.
Ključne besede: Ključne besede: izkustveno učenje, naravoslovni poskus, igra, naravoslovje, naravoslovne kompetence, vprašanja.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 4818; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

19.
OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE FUNKCIONALNIH IZDELKOV IZ PAPIRJA ZA IGRO IN DARILO
Paulina Veronek, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej opisala praznike in običaje praznovanja ter izpostavila predvsem tiste praznike, ob katerih se obdarujemo. Obdarujemo se lahko z darili, ki jih kupimo ali pa jih izdelamo sami. Otroci bi velikokrat radi staršem in prijateljem kaj podarili, a za to nimajo denarja. Najlažja rešitev je, da darilo naredijo sami, kar ima največjo vrednost v očeh staršev in prijateljev. Za izdelovanje različnih izdelkov je zagotovo najpogosteje uporabljen material papir, ki je lahko dostopen in ponuja različne načine obdelovanja. Z njim lahko delajo tako mlajši otroci kot tudi tisti nekoliko starejši. Z malo pomoči in ustvarjalnosti lahko otrok ustvari imenitne izdelke. Pri praktičnem delu smo z učenci izdelovali različna darila, ki bi jih lahko podarili svojim najbližjim za različne praznike. Izdelovali smo jih iz papirja, in sicer v času podaljšanega bivanja. Takrat imajo učenci veliko prostega časa, ki ga z veseljem porabijo za ustvarjanje. Bistvo mojega praktičnega dela je bilo, da učenci spoznajo uporabnost papirja za izdelavo praktičnih izdelkov in se naučijo osnovnih načinov dela s tem materialom. Pri tem razvijajo ročne spretnosti, sposobnost sledenja navodilom in natančnost pri izdelavi, na osnovi naučenega pa samostojno ustvarjajo podobne izdelke, ki jih lahko z lastno kreativnostjo še nadgradijo. Ob tem uresničujejo svoje ideje, si krepijo samozavest in občutijo zadovoljstvo ob kreativnem delu.
Ključne besede: prazniki, papir, ustvarjanje, izdelovanje, darilo, obdarovanje, igra
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 4645; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

20.
IGRA JE GLAVNA DEJAVNOST PREDŠOLSKIH OTROK
Lilijana Nemec, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Odločili smo se za pisanje diplomske naloge z naslovom Igra je glavna dejavnost predšolskih otrok, saj menimo, da se otrok preko igre razvija, uči in pripravlja na življenje. V prvem delu naloge smo se osredotočili na besedo IGRA. Seznanja nas o tem, da se otrok mora igrati, pa ne samo zato, ker je to tipična značilnost zdravega otroka, ampak ker ga igra vsestransko razvija. Vsak otrok ima pravico do igre in nihče, prav nihče ne sme nebogljenemu otroku kakorkoli ogrožati to veličastno pravico — pravico do svobodne izbire igre. Tu imamo zelo pomembno vlogo mi odrasli, ki se izobražujemo in pripravljamo na odgovorno delo z otroki. Dana nam je možnost, da otroku zagotovimo kar se da najlepše otroštvo, saj je to nekaj neponovljivega v vsakem življenju. Otroštvo bo minilo zelo hitro, ostali bodo le spomini. Dolžni smo pomagati otroku, da bodo ti spomini otroških dni čim prijetnejši. Samo kako? Sam odgovor se skriva v besedi IGRA. Spoštujmo otrokovo igro in mu omogočimo kar se da najboljše pogoje. V drugem delu naloge smo se posvetili besedi IGRAČA, ki se že sama po sebi navezuje na prejšnjo besedo. Igrača daje igri vsebino in tudi idejo. Je otrokov spremljevalec, soigralec, prijatelj in seveda nadomestilo maminega naročja. Z ustrezno metodologijo dela smo ugotovili, da je igra zelo pomembna za predšolskega otroka, da se otrok skozi igro vsestransko razvija in uči.
Ključne besede: igra, igrača, otrok, odrasla oseba, razvoj, pomen igre
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 5860; Prenosov: 1063
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici