| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2345; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

2.
3.
(SAMO)CENZURA V PREVODIH ROMANA KOČA STRICA TOMA
Tina Dolinar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje (samo)cenzuro v slovenskih prevodih romana Koča strica Toma pisateljice Harriet Beecher Stowe. Pojma »cenzura« in »samocenzura« sta podrobno opredeljena, s poudarkom na (samo)cenzuri pri prevajanu. Poleg obstoječih slovenskih prevodov je predstavljen tudi sam roman in njegov pomen, vključno z razlogi za njegov nastanek. V osrednjo obravnavo sta zajeta prirejena prevoda angleškega izvirnika, bolj točno slovenski priredbi iz let 1934 in 1954. Ker sta bili oblikovani kot deli mladinske književnosti, je posebno poglavje posvečeno tudi temu vidiku ustvarjanja. Izvirno besedilo je bilo potrebno skrajšati in prirediti, da je ustrezalo mlajši ciljni publiki. Posledično je to pomenilo izpust in povezovanje poglavij ter posploševanje besedišča. Nadalje se delo osredotoča na družbenopolitično (samo)cenzuro v slovenskem prevodu iz leta 1954. Dokazovanje samocenzure določenih zgodovinskih dejstev in religioznih elementov v zgodbi temelji na primerjavi omenjenega prevoda z izvirnim besedilom in slovensko različico iz leta 1934, ob upoštevanju specifičnih družbenih, političnih, kulturnih in ideoloških okoliščin. Samocenzura je bila ugotovljena tako v obliki izpustov religiozno obarvanih in družbenopolitično spornih delov zgodbe kot tudi na mikrostrukturni ravni. Ker takšen »socialistično« okrnjen prevod in priredbo tega velikega protisužnjelastniškega romana beremo še danes, je skrajni čas za nov prevod, pa naj bo ta še vedno v prirejeni obliki za otroke in mladino ali integralni prevod, ki ga bodo v današnji svobodni Sloveniji radi brali stari in mladi.
Ključne besede: prevod, priredba, mladinska književnost, izpust, družbenopolitična cenzura in samocenzura, ideologija, religija, socializem.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2264; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (730,65 KB)

4.
REPREZENTACIJA ŽENSK V SODOBNEM SLOVENSKEM FILMU
Melisa Curkić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu postavljamo v ospredje vprašanje, kako so reprezentirane ženske v slovenskem sodobnem filmu. V ta namen smo izbrali najsodobnejše slovenske filme ženskih tematik, s pomočjo katerih bomo poskušali uresničiti zastavljene cilje. Predstavljeni so ključni pojmi, kot so spolna identiteta, reprezentacija, stereotipi, ideologija. Poskušamo tudi podati tipologijo ženskih podob, ki se v analiziranih filmih pojavljajo v največji meri. Skušamo najti odgovore, ali sodobni slovenski filmi ohranjajo stereotipe in v kolikšni meri vpliva na reprezentacijo ženske vladajoča ideologija. Kako na reprezentacijo žensk vpliva njena nacionalnost? Zanima nas tudi v kolikšni meri se slovenskih ženskih podob v filmih oklepata mit o materinstvu in mit o lepoti. Nazadnje nas zanima tudi slog snemanja filmov ženskih tematik.
Ključne besede: reprezentacija, film, ženska, spol, mit, stereotip, ideologija, nacionalnost, slog snemanja.
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 8336; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (892,78 KB)

5.
PROTESTI KOT GLOBALNI FENOMEN V MEDNARODNEM PROSTORU - VPLIV MEDKULTURNEGA VIDIKA IN NACIONALNOSTI PRI MEDIJSKEM POROČANJU
Mateja Plesec, 2013, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s protesti kot globalnim fenomenom v mednarodnem prostoru. V teoretičnem delu je predstavljen pojem globalizacije, globalnih gibanj, protestov in povezava le-teh z medijskim poročanjem. V nalogi je predstavljen vpliv medkulturnosti in nacionalnosti pri medijskem poročanju, opirajoč se na spoznanja različnih teoretikov. Najpomembnejši del naloge je empirični del – primerjava dnevnega tiska v Sloveniji, s poročanjem v VB in ZDA. Na ta način poskušamo poiskati ponavljajoče se vzorce poročanja in jih aplicirati v slovenski prostor. Namen raziskave je ugotoviti, kako politična ideologija vpliva na poročanje o protestih v treh različnih državah, torej Sloveniji, VB in ZDA.
Ključne besede: globalizacija, ideologija, protest, globalno gibanje, tisk, politična usmerjenost
Objavljeno: 18.12.2013; Ogledov: 1018; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

6.
PREVAJALSKO-IDEOLOŠKI PREMIKI V SLOVENSKIH PREVODIH ROMANA HEIDI
Vesna Krofl, 2015, magistrsko delo

Opis: Ideologija je že od nekdaj skrita v literarnih delih in njihovih prevodih. Prevodoslovje pa se teh ideoloških vplivov zaveda v zadnjem desetletju. Prevod je vedno tudi odraz vrednot ter ideoloških in poetoloških pozicij ciljne družbe. Če se prevajalec zaveda morebitnih ideoloških manipulacij, ki vplivajo na njegov prevod, se jim lahko tudi zavestno upre in poskuša ustvariti ideološko čimbolj nevtralen prevod. Slovenski prevod romana Heidi prevajalke Mete Sever je odličen primer ideološke manipulacije. V magistrskem delu smo primerjali prevodne rešitve krščanskih prvin iz dveh slovenskih prevodov romana Heidi z izvornimi odlomki. Prevoda tega znamenitega mladinskega literarnega dela sta prispevala Meta Sever in Ivan Žigon. S tem smo želeli pojasniti vpliv ideologije na nastanek literarnega prevoda. S primerjalno analizo smo pokazali, kako zelo se prevoda razlikujeta z vidika verskih oziroma krščanskih prvin in da jih je Meta Sever iz svojega prevoda povsem izključila. Potrdili smo tudi predpostavko, da so prevajalčeve strategije in njegovo delo vedno vsaj delno ideološko manipulirani.
Ključne besede: literarni prevod, roman Heidi, krščanske prvine, prevodni premiki, ideologija
Objavljeno: 16.04.2015; Ogledov: 882; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (543,04 KB)

7.
DISKURZIVNE STRATEGIJE KONSTRUIRANJA ETNIČNIH IDENTITET V SLOVENSKEM MEDIJSKEM DISKURZU: PARADIGMATSKI ZASUK PO L. 1991
Mojca Marič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z diskurzivnimi postopki ustvarjanja »evropskosti« in »neevropskosti« v slovenskem medijskem diskurzu, in sicer na podlagi člankov iz časopisa Delo v dveh obdobjih: od začetka izhajanja Dela do osamosvojitve Slovenije (1959–1991) in po osamosvojitvi Slovenije do danes (1991–2010). Temeljno teoretično in metodološko ogrodje naloge je kritična diskurzivna analiza, in sicer uporabimo diskurzivno-zgodovinski pristop, ki je zlasti uporaben za analizo diskurzivnih in retoričnih sprememb v zgodovinskem kontekstu, saj omogoča analizi zgodovinskih dimenzij diskurzivnih dejanj raziskovanje načinov, v katerih so posamezni stili diskurza subjekti diahronih sprememb (Wodak 2001: 65). Namen magistrskega dela je ob interpretaciji čustvenosti besedja in upoštevanju vseh sestavin konteksta (diskurzivni, politični, zgodovinski idr.), vsebine člankov in medsebojne povezanosti slovničnih kategorij prikazati, ali in kako se poimenovanja besed časovno spreminjajo glede na družbeno-politični kontekst. Ugotovitve naloge kažejo, da se poimenovanja in kontekst člankov, ki obravnavajo »neevropske« države, v času spreminjajo glede na zgodovinski položaj Slovenije in s tem povezano politično usmerjenost oziroma prevladujočo ideologijo določenega obdobja.
Ključne besede: diskurzivna analiza, konstrukcija etničnih identitet, »neevropske« družbe, ideologija, slovenski medijski diskurz
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 535; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (12,71 MB)

8.
MANIFESTACIJA IDEOLOGIJE V UMETNOSTI. PRIMER SOCIALISTIČNEGA REALIZMA IN POVOJNE AVANTGARDE V SLOVENIJI
Polona Hazl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z odnosom ideologije in umetnosti. V ta namen smo prikazali zgodovinski razvoj pomena obeh pojmov in zatem razumevanje njunega odnosa oziroma njuno medsebojno vplivanje. Odraz ideologije smo iskali v umetniških delih socialističnega realizma, retroavantgarde in transavantgarde. Cilj naloge je s pomočjo različnih in prepoznavnih primerov slovenske umetnosti pokazati, da je ideologija močno prisotna v umetnosti, ne glede na liberalnost oziroma totalitarnost družbenega sistema, v katerem nastaja.
Ključne besede: umetnost, ideologija, totalitarizem, socializem, (neo)liberalizem, socialistični realizem, retroavantgarda, transavantgarda
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 605; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

9.
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV MED ETNIČNIMI IN IDEOLOŠKIMI INTERPRETACIJAMI
Jan Borucky, 2015, diplomsko delo

Opis: Sleherno proučevanje slovenske osamosvojitve spremljajo čustveni odzivi, še posebej če so si interpretacije tega pojava različne ali celo nasprotujoče. Pri tem je treba poudariti, da obravnava slovenske osamosvojitve ne dopušča omejevanja tega pojava zgolj na zgodovinski etno-politični vidik. Za pojasnjevanje slovenske osamosvojitve je treba upoštevati tudi družbeno strukturni vidik, torej analiza funkcije, ki jo ima osamosvojitev v slovenski družbeni strukturi. S tega vidika predstavlja osamosvojitev zgodovinski etnični mit. Vsak etnični mit pa je v vlogi neke ideologije. Za interpretacije slovenske osamosvojitve je odločilnega pomena ideologija, medtem ko zgodovinski vidik služi le vsebinski zapolnitvi ideološke interpretacije. Interpretacije slovenske osamosvojitve so torej ideološke interpretacije slovenskega etničnega mita. V boju za pravilno interpretacijo osamosvojitve torej ne gre za to katera je bolj prava ali napačna, ampak gre za boj med ideologijami.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, interpretacija, ideologija, zgodovinski etnični mit
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 443; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 861; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici