Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport.
Ključne besede: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Tekom dveh študij smo raziskali poklicno identiteto psihologov. Poklicna identiteta zajema samozaznane značilnosti, relevantne za poklic osebe. V prvi študiji, ki je bila replikacija, smo preučili, katere cilje so psihologi zaznavali kot izključne za psihološke intervencije, katere naloge so dojemali kot izključno psihološke ter katere naloge so videli kot deljene z drugimi strokovnjaki. To smo storili na podlagi vsebinske analize odgovorov 71 udeležencev na tri odprta vprašanja. Najpogosteje navedeni cilji so bili promocija spremembe, promocija blagostanja, izboljšanje posameznika, psihološko znanje, podpora posameznika, razrešitev stiske, razumevanje posameznika in medosebni odnosi. Najpogosteje navedene psihološke naloge so bile psihološka diagnostika, psihološko testiranje, psihološko svetovanje, psihoterapija in svetovanje. Kljub temu da navedeni cilji in naloge niso bili nujno edinstveno psihološki, smo jih interpretirali kot pomembne za psihologe in njihovo poklicno identiteto. V drugi študiji smo razvili nov Vprašalnik poklicne identitete psihologov. Vprašalnik je vseboval štiri dimenzije; Globalno identiteto, Kompetentnost, Pripadnost skupini psihologov in Edinstvenost. Na vzorcu 236 psihologov smo preverili psihometrične značilnosti vprašalnika. Končna faktorska struktura vprašalnika z 21 postavkami je bila jasna in je pojasnila pribl. 43 % variance. Vprašalnik je bil v celoti zanesljiv pri Cronbachovem α = ,86. Posamezne dimenzije so bile od nizko zanesljive pri Cronbachovem α = ,67 do visoko zanesljive pri Cronbachovem α = ,81. Preverili smo tudi povezanost med poklicno identiteto ter delovnim zadovoljstvom, ki sta se izkazala kot pomembno zmerno pozitivno povezana. Psihologi so v splošnem samoporočali močno poklicno identiteto ter visoko delovno zadovoljstvo.
Ključne besede: cilji psihološke intervencije, psihološke naloge, poklicna identiteta, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 286; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev osnovnih pojmov, kot so narod, nacionalna identiteta in nacionalizem, in kako so le-ti med seboj povezani. V nadaljevanju smo opisali razvoj nogometa v Sloveniji po osamosvojitvi ter predstavili spremembe, ki so vplivale na njegov razvoj. Poseben poudarek v teoretičnem delu je na pomenu in vlogi nogometa v slovenski družbi. V tem delu smo predstavili dogodke, ki so bili pomembni za vzpon nogometa pri nas, na kakšen način so se ljudje začeli povezovati med seboj in kako so nogometni uspehi vplivali na ljudi in percepcijo nogometa, ki se je začela izboljševati. Nato smo se osredotočili še na vpliv nogometa na oblikovanje nacionalne identitete. Opredelili smo nogometno identiteto, kakšno funkcijo imajo moderni šport in športni dogodki v današnji družbi ter kako vplivajo na posameznika in njegovo socialno vedenje. Ob koncu teoretičnega dela smo predstavili nekatere vidike nogometnega huliganizma, ki se pogosto pojavlja ob športnih dogodkih in v športu nasploh. Prav tako smo omenili nacionalizem in rasizem, ki se pojavljata v športu in sta zasidrana v družbi. V empiričnem delu smo preverjali stališča anketirancev, povezana z njihovim dojemanjem nogometa. Preverjali smo, kakšno mesto zaseda nogomet med drugimi vrednotnimi kategorijami, ki so povezane z nacionalno identiteto. Prav tako smo preverjali, kateri dogodki in osebe iz nogometnega področja so najbolj vplivali na prepoznavnost Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen nacionalnosti pri navijačih, kakšen pomen ima nogomet v slovenski družbi ter kakšen je občutek povezanosti med navijači. Pogledali pa smo še drugo perspektivo, in sicer mnenje nogometašev o temah, ki smo jih preverjali pri anketirancih. Pridobljeni rezultati so pokazali, da ima nogomet v današnji družbi pomembnejšo vlogo in je povezan s krepitvijo nacionalne identitete. S pomočjo nogometa se oblikuje identiteta, ki posameznike povezuje in jim nudi odmik v drug svet.
Ključne besede: nogomet, nacionalna identiteta, nogometna identiteta, nacionalizem
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 357; Prenosov: 25
Celotno besedilo (741,85 KB)

Opis: Živimo v času hitrih in intenzivnih sprememb, ki močno narekujejo naše dojemanje in odzivnost v sodobnem okolju. Današnjo družbo definirajo predvsem vedno nove informacije in naraščajoča komunikacijsko-informacijska tehnologija, ki povzroča vedno večjo nujo po vsesplošni pripadnosti toku dogajanja. Družabna omrežja predstavljajo komunikacijske pripomočke ali orodja, s pomočjo katerih lahko posameznik oblikuje in izraža svoja stališča, se poveže s podobno mislečimi pripadniki družbe in usmerja oziroma vpliva na ostale. Vendar v danem okolju zaradi velike nasičenosti informacij zaznavamo predvsem dezinformacijsko vlogo vsebine, ki lahko usmerja posameznikov potencialni razvoj v napačno smer. V svojem delu želimo, preko zaznanih potreb v sodobnem okolju, opredeliti posameznikov razvoj lastne identitete in ustvarjalnosti, ki narekujeta inovativnost sodobnega družbenega okolja. Skozi podrobno analizo sodobne, digitalno usmerjene družbe smo se usmerili predvsem na delovanje start-up organizacije Actimatch, ki so jo razvili slovenski študentje, ki želijo sodobni družbi poenostaviti iskanje in izbiro optimalnih poznanstev preko platforme za spoznavanje ljudi.
Ključne besede: samoaktualizacija, identiteta, družba znanj, hibridna resničnost, ustvarjalnost.
Objavljeno v DKUM: 01.03.2022; Ogledov: 339; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Z razvojem postmoderne družbe, ki jo pomembno zaznamujejo pluralizacije življenskega poteka, se razvija in spreminja tudi očetovska vloga in vključenost v otrokovo oz. mladostnikovo življenje. V magistrski nalogi nas je zanimalo kakšna je vloga očeta v obdobju mladostništva, ki velja kot eno izmed bolj intenzivnih obdobij posameznikovega življenja, v katerem se, poleg telesnega razvoja, oblikuje in razvija tudi mladostnikova osebnost. V empiričnem delu, smo na vzorcu 150 očetov, katerih mladostniki obiskujejo 9. razred osnovne šole, raziskovali katere metode treh vzgojnih stilov (demokratični, avtoritarni in permisivni) očetje najpogosteje uporabljajo, na kakšen način spodbujajo samostojnost in oblikovanje mladostnikove identitete, ter kako pogosto sodelujejo s šolo in nudijo pomoč mladostniku pri šolskih obveznostih doma. Ugotovitve smo preučili glede na starost, stopnjo izobrazbe, kraj bivanja in zakonski stan očeta. Največ razlik se je pokazalo med mlajšimi in starejšimi očeti. V povprečju očetje največ uporabljajo demokratični vzgojni stil; mlajši in bolj izobraženi očetje v večji meri spodbujajo mladostnikovo osamosvajanje in oblikovanje identitete; pogosteje sodelujejo s šolo ter večkrat pomagajo mladostniku pri domačih nalogah, učenju in pripravi seminarskih nalog ter referatov.
Ključne besede: Mladostnik, oče, vzgojni stili, identiteta, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 418; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,30 MB)