| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA NOVOSTI OBDAVČITVE STORITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST V LETU 2010, PRIMERJALNO S SEDANJIMI REŠITVAMI
Melita Hren, 2010, diplomsko delo

Opis: S 01.01.2010 je začela veljati sprememba zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na nove rešitve v zvezi z obdavčevanjem storitev in vračilom DDV zavezancem s sedežem v drugih državah članicah EU, ter uvaja nove ukrepe na področju boja proti davčnim goljufijam. V novem zakonu, ki velja od 01.01.2010 je povsem na novo določen postopek uveljavljanja vračila DDV v drugi državi članici za davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji. Glavni cilj zakona je, da se zmanjšajo administrativni stroški davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici v kateri so nabavljali blago oziroma storitve s plačilom DDV. V zakonu je predvidena rešitev, da bo zahtevek za vračilo DDV še naprej obravnavala država članica, v kateri je bil DDV plačan , vračljiv znesek se bo določal v skladu s predpisi o odbitkih v državi članici, v kateri so stroški nastali, ta država pa bo vrnila DDV neposredno davčnemu zavezancu, ki bo zahteval vračilo. Glavna sprememba se nanaša predvsem na uporabo sodobne tehnologije za predložitev zahtevkov za vračilo DDV. Z novim zakonom se skrajšujejo davčno obdobje in rok za predložitev obračuna DDV ter hkrati rok za predložitev rekapitulacijskega poročila in s tem obdobje poročanja za tiste davčne zavezance, ki opravljajo dobave blaga in storitev znotraj Skupnosti.
Ključne besede: Ključne besede:davek na dodano vrednost, storitev, davčni zavezanec, fizična oseba, identifikacijska številka, rekapitulacijsko poročilo.
Objavljeno: 18.08.2010; Ogledov: 1534; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (279,08 KB)

2.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1812; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

3.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, magistrsko delo

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

4.
DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI
Nives Vrečič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice. Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo. Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 679; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Registrska neposestna zastavna pravica na komunikacijskem omrežju kot sredstvo zavarovanja plačil
Klara Tršan, 2018, magistrsko delo

Opis: Neposestna zastavna pravica na premičnini pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Poznamo dve modaliteti neposestne zastavne pravice, in sicer »navadno« in registrsko neposestno zastavno pravico. Navadna neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma o nastanku zastavne pravice, za nastanek registrske neposestne zastavne pravice pa je potreben še vpis v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Nastanek registrske neposestne zastavne pravice je povezan z ureditvijo v številnih zakonih in podzakonskih predpisih. Kljub jasnim predpisom pa so se pojavile dileme o učinkih in smislu vpisa zastavne pravice v javni register ter drugih pogojih za nastanek registrske zastavne pravice, konkretno na telekomunikacijskih omrežjih. Sodna praksa je na tem področju še dokaj skopa, vendar je na določena pomembna stvarnopravna vprašanja že odgovorila. V magistrskem delu se ukvarjam predvsem z vprašanjem ureditve in nastanka registrske neposestne zastavne pravice ter s pravno opredelitvijo telekomunikacijskega omrežja kot opreme.
Ključne besede: Superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, gospodarska javna infrastruktura, premičnina, pritiklina, oprema, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, enotna identifikacijska številka premičnin, služnost v javno korist
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 367; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (574,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici