1. |
2. Uporaba digitalne identifikacije za zmanjševanje napak pri transfuzijiTina Rogač, 2024, diplomsko delo Opis: Transfuzija je intervencija, katera se v zdravstvu uporablja vsakodnevno. Pri tej intervenciji je ključnega pomena identifikacija pacienta. Da bi se napake pri identifikaciji zmanjšale, so se začeli uveljavljati digitalni identifikacijski sistemi, s pomočjo katerih se veliko napak prepreči. Namen tega zaključnega dela je raziskati, kako z uporabo digitalne identifikacije pacientov vplivamo na zmanjševanje napak pri transfuziji.
Ključne besede: digitalna identifikacija, transfuzija, napake
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (749,87 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Uporaba UHPLC-HRMS za določanje organskih spojin v vzorcih psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil : magistrsko deloGal Bjelovučić, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja uporabo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti,
sklopljene z masno spektrometrijo visoke ločljivosti (angl. ultra high performance liquid
chromatography – high resolution mass spectrometry, UHPLC-HRMS) za analizo
psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil. Razvili smo metodo za identifikacijo večjega
števila organskih snovi.
Za določanje organskih snovi v vzorcih je bila uporabljena kombinacija na novo razvite
metode UHPLC-HRMS z metodami infrardeče spektroskopije s Fourierovo transformacijo na
oslabljen totalni odboj (angl. attenuated total reflectance Fourier-transform infrared
spectroscopy, ATR-FTIR), tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z detektorjem z nizom
diod (angl. high performance liquid chromatography with diode aray detector, HPLC-DAD)
in plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (angl. gas chromatography –
mass spectrometry, GC-MS), ki jih uporabljajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje
in hrano (NLZOH). Analizirani so bili trije vzorci psihoaktivnih snovi na osnovi
heksahidrokanabinola (angl. hexahydrocannabinol, HHC) in 58 vzorcev prehranskih dopolnil.
V vzorcih psihoaktivnih snovi smo identificirali štiri različne nove psihoaktivne snovi (NPS),
in sicer HHC, heksahidrokanabinol acetat (angl. hexahydrocannabinol acetate, HHC-O),
heksahidrokanabiforol (angl. hexahydrocannabiphorol, HHC-P) in
hidroksiheksahidrokanabinol (angl hydroxyhexahydrocannabinol, OH-HHC), ter 37 različnih
organskih spojin v vzorcih prehranskih dopolnil. Na Evropski center za spremljanje drog in
zasvojenosti z drogami (angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction,
EMCDDA) smo poročali prvo identifikacijo HHC-O v Sloveniji. Pri analizi vzorcev
prehranskih dopolnil so bile ugotovljene nepravilnosti pri 15 % analiziranih vzorcev.
Problematični so bili predvsem izdelki, kupljeni na spletu, ki so vsebovali zaviralce
fosfodiesteraze tipa 5 (angl. phosphodiesterase type 5, PDE5) in njihove derivate ter
anorektike, kot je sibutramin.
Razvita metoda predstavlja dobro orodje za analize tako psihoaktivnih snovi, katerih
proizvodnja se zelo hitro razvija, kot tudi prehranskih dopolnil, ki so na spletu prosto dostopne
vsakomur, vendar lahko vsebujejo zdravju škodljive ali celo življenjsko nevarne snovi.
Metoda omogoča identifikacijo velikega števila organskih spojin, z uporabo raztopin
standardov pa bi z njo lahko v prihodnosti določali tudi vsebnost teh potencialno nevarnih
spojin v vzorcih in tako preprečili morebitne zdravstvene zaplete pri njihovi uporabi.
Ključne besede: UHPLC-HRMS, psihoaktivne snovi, NPS, prehranska dopolnila, identifikacija
Objavljeno v DKUM: 03.01.2024; Ogledov: 453; Prenosov: 52
Celotno besedilo (5,11 MB) |
9. Analiza identifikacijskih zapestnic za zagotavljanje varnosti pacientov v bolnišničnem okoljuDoroteja Golob, 2022, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Natančna identifikacija pacienta predstavlja temelj varnosti za pacienta v bolnišničnem okolju. Identifikacijske zapestnice predstavljajo sredstvo za prepoznavanje pacienta in so povezava med pacientom ter preostalim zdravstvenim sistemom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so identifikacijske zapestnice za paciente poenotene med posameznimi oddelki znotraj bolnišnice.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Ključne besede: identifikacijske zapestnice, hospitalizacija, identifikacija pacienta, neželeni dogodki
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 1281; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,54 MB) |
10. Identifikacija nevarnosti ter analiza vplivov na okolje pri hidrotermični razgradnji vlaken iz melaminskih eterificiranih smol : magistrsko deloTimotej Vidovič, 2022, magistrsko delo Opis: Plastični odpadki predstavljajo velik problem za okolje, saj se velike količine proizvedene plastike ob koncu življenjske dobe znajdejo na odlagališčih, kjer onesnažujejo tla, vode in zrak. Poseben izziv predstavljajo termoseti, ki jih je zaradi njihovih lastnosti težje reciklirati v primerjavi s termoplasti. Melaminske smole spadajo med termosete in so znane predvsem po svoji toplotni odpornosti in stabilni strukturi. Zaradi teh lastnosti in predvsem zaradi trenutnega neznanja glede možnosti recikliranja, svoj življenjski cikel pogosto končajo na odlagališčih. Encimski in hidrotermični procesi so obetavne metode za možno recikliranje in ponovno uporabo termosetov. Oboji procesi predstavljajo okolju prijazne metode za pretvorbo plastičnih odpadkov v uporabne materiale. Encimski procesi povzročijo razgradnjo materiala pod blagimi okolju prijaznimi pogoji, hidrotermični procesi pa uporabljajo vodo pri visoki temperaturi in tlaku.
Tekom magistrskega dela smo preučili encimsko in hidrotermično razgradnjo vlaken melaminske eterificirane smole (MER). Encimsko razgradnjo smo izvedli z uporabo različnih prebavnih encimov, hidrotermično razgradnjo pa pri različnih temperaturah razgradnje: 200, 250, 275, 300 in 350 °C. V vodni fazi smo s pomočjo kivetnih testov analizirali vsebnosti formaldehida, organskih kislin, skupnega dušika in amonijaka. Pri hidrotermični razgradnji smo dodatno analizirali še trdno in plinasto fazo. Glede na podatke pridobljene iz eksperimentalnega dela pri različnih temperaturah hidrotermične razgradnje smo nadalje analizirali okoljske odtise s pomočjo programske opreme OpenLCA in različnih baz podatkov. Ocenili smo odtis toplogrednih plinov (GHG), dušika, fosforja, energetski in ekološki odtis ter potencial strupenosti za človeka. Rezultati kažejo, da je razgradnja pri 200 °C povzročila najmanjši vpliv na okolje, vendar pa so bile največje količine sekundarnih spojin pridobljene pri temperaturi razgradnje 300 °C.
Ključne besede: vlakna iz melaminskih eterificiranih smol (MER vlakna), encimska razgradnja, hidrotermična razgradnja, identifikacija nevarnosti, HAZOP, analiza življenjskega cikla (LCA)
Objavljeno v DKUM: 16.06.2022; Ogledov: 805; Prenosov: 89
Celotno besedilo (3,83 MB) |
