SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DEJAVNIKI ODNOSA MED UČITELJEM IN UČENCI V OSNOVNI ŠOLI
Magda Slokar Čevdek, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi izhajamo iz teze, da je kvaliteten odnos med učiteljem in učenci aksiom, na katerem temelji uspešen vzgojno-izobraževalni proces, celoten etos šole in organizacijska kultura v šolstvu. Medsebojni odnos je tisti element vzgojno-izobraževalnega procesa, od katerega je odvisna njegova uspešnost. Magistrska naloga obravnava odnose med učitelji in učenci v osnovni šoli z vidika učitelja. Predstavljeni so nekateri dejavniki medsebojnih odnosov, ki se pojavljajo v literaturi, ter rezultati raziskave odnosa med učiteljem in učenci med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji. Namen raziskave je bil poiskati osnove za izboljšanje kvalitete odnosa med učiteljem in učenci z vidika učiteljev, zato smo raziskovali, kako učitelji ocenjujejo kvaliteto lastnega odnosa z učenci, svoje samospoštovanje, svojo sposobnost empatije, lasten smisel za humor, svojo uspešnost pri komunikaciji, lastno dodatno strokovno izpopolnjevanje in svoje IKT-kompetence. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je kakovost odnosa med učiteljem in učenci povezana z naštetimi dejavniki. Raziskava, opravljena na vzorcu 205 osnovnošolskih predmetnih učiteljev, je pokazala, da imajo anketirani učitelji sorazmeroma dobre odnose z učenci ter da obstaja statistično pomembna pozitivna povezanost med odnosom učitelja z učenci ter naslednjimi dejavniki: učiteljevim samospoštovanjem, njegovimi komunikacijskimi spretnostmi, vključevanjem humorja v delo, učiteljevimi IKT- kompetencami, njegovo empatijo ter njenimi faktorji: zavzemanjem perspektive, domišljijo in empatičnim zanimanjem. Osebna prizadetost učitelja in kakovost njegovega odnosa z učenci pa sta v negativni odvisnosti. Presenetljivo pa se med odnosom učitelj—učenec in učiteljevim dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem ni pokazala statistično pomembna povezanost. Veliko obravnavanih dejavnikov je tudi medsebojno povezanih, torej izboljšanje vrednosti katerega koli izmed njih ne pomeni le izboljšanje kakovosti odnosa med učiteljem in učenci, temveč tudi izboljšanje ostalih obravnavanih dejavnikov.
Ključne besede: odnos med učiteljem in učencem, dejavniki medsebojnega odnosa, samospoštovanje, empatija, smisel za humor, komunikacija, dodatno strokovno izpopolnjevanje, IKT-kompetence
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 4129; Prenosov: 1013
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

3.
SLOVENSKI ROMAN NA PRELOMU TISOČLETJA
Barbara Majhen, 2010, diplomsko delo

Opis: Dvajseto stoletje je čas romana, ki je pomembno vlogo odigral po letu 1990 tudi na Slovenskem in v tem času doživel veliko sprememb. Diplomsko delo vsebuje interpretacijo trinajstih romanov, izdanih od leta 1990 do 2010. Temu primerno je dodeljen tudi naslov diplomskega dela, in sicer Slovenski roman na prelomu tisočletja. Cilj in namen diplomske naloge je interpretacija posameznih romanov in sistematično vključevanje virov (romanov) v dinamiko romana 20. stoletja. S tem dokazujemo smeri in tokove tedanjega časa in odkrivamo nove smeri, ki se pojavljajo v izbranem korpusu. Uvodne besede so namenjene romanu dvajsetega stoletja in aktualni študiji o tradicionalnem modificiranem slovenskem romanu. S pomočjo posameznih študij so v diplomskem delu določene smeri in dinamika slovenskega literarnega dogajanja ob koncu dvajsetega stoletja. Z viri, oziroma s posameznimi interpretiranimi romani, so na podlagi idejnih, tematskih, slogovnih in jezikovnih sestavin posameznih romanov te smeri potrjene ali ovržene. Slovenski roman po 1990 letu še vedno ohranja nekaj postmodernističnih in modernističnih prvin, prav tako ni vredno zanemariti realizma, ki pa se v novejših romanih pojavlja v novih oblikah. Sodobni roman prinaša novosti predvsem na področju erotike, fantastike in humorja. Eksistencializem je prisoten v vseh virih, saj je prav vsak roman in z njim glavni junak podvržen vprašanju bivanjskega in človeškega obstoja, kar jih dela tragične. V izbranem korpusu je opazen tudi velik politični vpliv na avtorje tega časa (razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, čas pod fašističnim režimom).
Ključne besede: roman, sodobni slovenski roman, modernizem, postmodernizem, eksistencializem, postrealizem, vojna, erotika, fantastika, humor
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2774; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (878,58 KB)

4.
MOTIV SREČE IN SMRTI V PRIPOVEDNI PROZI CIRILA KOSMAČA
Lucija Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: Ciril Kosmač je v tematski in idejni svet socialnega realizma vnesel jasne elemente modernizma, od razvejane kompozicije do elementov fantastike. Večina njegovih del je avtobiografskega značaja, saj avtor v njih nastopa kot delujoča oseba. V njegovi prozi so prisotne prvine humorja, ki je tesno povezan z arhaičnimi odnosi med ljudmi na vasi. Še posebej izstopajo značilni vaški liki, ki s svojo tragičnostjo in hkrati smešnostjo spremljajo Kosmačev razumevajoči humor v posebne vrste ljudsko grotesko, kar se kaže v izboru motivov in karakterizaciji oseb. V središču so ljudje, ki so v socialnem, miselnem in predvsem čustvenem pogledu na dnu človeške lestvice. So odrinjenci, posebneži, ki so nosilci posebne človečnosti, v kateri je izpovedana ljubezen, lepota, dobrota in etična moč. Hrepenijo po vsem, kar nasprotuje hladnemu razumu – ljubezni ter predvsem po sreči in svobodi. Kosmač izpoveduje tragične usode, socialno bedo, življenjsko izgubljenost in pogosto tudi svojo pisateljsko ustvarjalno stisko, z mukami in radostnimi trenutki. Povezuje različne zgodbe, različna življenja in prepleta usodne dogodke. Največkrat so to odločilni trenutki v življenju ljudi, pogosto pa je to ravno smrt, ki je v njegovih delih prevladujoč motiv, osvetljen z več vidikov – nastopa lahko kot groza, odpoved ali kot cilj, etično dejanje. V diplomskem delu z naslovom Motiv sreče in smrti v pripovedni prozi Cirila Kosmača podrobneje predstavljam omenjena motiva, ki se vseskozi pojavljata v več inačicah – motiv sreče in smrti. Pripovedni potek zgodb prikazuje rast pripovedovalčevega literarnega ustvarjanja in čustvenega sveta, njegovega pojmovanja usode in lepote – zgodbe spleta v osebna in temeljna življenjska spoznanja. Za poante nekaterih novel je značilno, da so optimistične in da z zaupanjem v prihodnost (vero v pravičnost in dobroto) prekrivajo človeško nemoč.
Ključne besede: Ključne besede: Ciril Kosmač, motiv, sreča, smrt, liki, humor.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 3310; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (508,98 KB)

5.
DIFERENCIACIJA ŽENSKE KULTURE SKOZI HUMOR
Tanja Kocman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo humor kot pokazatelj razlik med spoloma. V teoretičnem delu se osredotočamo na opis razmer, ki so vladale tekom preteklosti in so doprinesle k razporeditvi vlog spolov, kot jo poznamo danes. Pri tem se delo opira na že obstoječe raziskave, ki so bile izvedene na področju razlik med spoloma. Prav tako v tem delu opredelimo vlogo in pomembnost samega humorja v vsakdanjem življenju. Osrednji del naloge je posvečen ženskam, ki so aktivne na področju stand up komedije v Sloveniji. S pomočjo raziskave, ki je zajemala tako intervjuje s komičarkami kot tudi anketiranje občinstva, smo ugotovili, ali obstajajo razlike med moškim in ženskim humorjem.
Ključne besede: stand up komedija, humor, ženske, kultura, feminizem, mediji
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 10418; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
HUMORNO V POGOVORIH JEZIKOVNIH UDELEŽENCEV, STARIH MED 20 IN 30 LET
Karmen Hozjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjih pogovorih ima šaljivo komuniciranje pomembno mesto. Dnevno se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi in z njimi vstopamo v komunikacijske stike. Največ časa najpogosteje namenimo prijateljem, med katerimi poteka najbolj sproščena komunikacija. Za šaljivo komuniciranje je značilno, da je najučinkovitejše prav v sproščenem vzdušju. Težko si predstavljamo, da bi se šalili z neznancem na ulici ali s policistom, ki nas ustavi. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z naslednjimi vprašanji: kako pomembni so odnosi med udeleženci komunikacijskega stika za šaljenje, kdaj se šalimo, kako pomembne so okoliščine in ali se lahko šalimo tudi, ko smo jezni. Da lahko sporazumevanje sploh steče, je med udeleženci komunikacijskega stika potrebno upoštevati nekaj »pravil«, t.i. sodelovalno načelo. Sodelovalno načelo je po Griceu osnovno načelo sporočanja. V nalogi smo predstavili tudi njegove maksime ter upoštevanje in kršenje le-teh. Govorci v različnih komunikacijskih okoliščinah ne tvorimo povedi, ampak besedilo, zato smo namenili nekaj pozornosti tudi razlagam besedila in dvogovora, saj je najpogostejša oblika zbranih pogovorov bil prav dvogovor. Osrednji problem magistrskega dela je bil ugotoviti, kaj v jeziku ljudi nasmeji, predstaviti humorne pogovore in analizirati, kaj je tisto, kar izrečeno naredi humorno. Podrobneje smo predstavili verbalni in neverbalni humor in na humorju temelječe teorije, ki so nam v nadaljevanju služile kot izhodišče za analizo zbranih pogovorov. Izhajali smo iz teorije nadrejenosti, teorije neskladja, teorije o humorju na osnovi semantičnega scenarija in splošne teorije verbalnega humorja. Zbrali smo devet pogovorov in predstavili primere verbalnega in neverbalnega humorja. Analize zbranih pogovorov so izhajale iz teoretičnih predpostavk, zato smo na koncu povzeli še, kako se je teorija pokazala na praktičnih primerih in ali so naše zastavljene hipoteze bile potrjena ali ovržene.
Ključne besede: slovenski jezik, besedilo, dvogovor, šaljenje, kramljanje, verbalni in neverbalni humor, načelo sodelovanja, teorije humorja
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 397; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
HUMOR V TISKANIH OGLASIH
Tina Šalamun, 2012, diplomsko delo

Opis: Humor v slovarju pomeni kakovost – da si zabaven ali smešen, ampak v oglaševanju je to zelo resen ter tvegan posel. Namen oglaševanja s humorjem je več kot samo spraviti v smeh par ljudi. Potrebno je upoštevati, da kadar se uporablja humor v oglaševanju, da so različne stvari smešne različnim ljudem. Oglas, ki lahko nekoga nasmeji, lahko pri drugem pusti slabi vtis. Humor se v oglaševanju uporablja že vrsto let, vendar na slovenskem trgu ni toliko prisoten še posebej v tiskanih oglasih. Kljub temu da je humor učinkovit mehanizen za ustvarjanje pozornosti, je ključnega pomena za oglaševalce, da najdejo primerno vrsto humorja za svoj izdelek. Predvsem uporabljene vrste humorja so:satira, resonanca, parodija, dovtip ter humor na lasten račun. Večina oglasov po teh kriterij je povprečna, čeprav obstaja tudi nekaj kakovostnih. Kljub različnim medijem, ki so nam na voljo, se še vedno v veliki meri odločajo za oglaševanje preko tiskanih medijev, kateri so še vedno priljubljen način oglaševanja. Tiskane oglase zasledimo v revijah, časopisih, plakatih in drugih publikacijah Podrobneje so opisani tiskani oglasi, katere sem uporabila tudi v analizi praktičnega dela diplomskega seminarja.
Ključne besede: humor, vrste humorja, oglaševanje, tiskani oglasi
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 910; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
TRIVIALNOST V DELIH ARTA PAASILINNE
Tanja Kamenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu Trivialnost v delih Arta Paasilinne je bilo proučevano predvsem dejstvo, da knjige z visoko naklado in popularnostjo nekega avtorja samodejno uvrščamo v triviano književnost in jim je s tem dana oznaka majnvrednosti. V uvodnem delu diplomske naloge so podani podatki o življenju in delu avtorja, v nadaljevanju pa strokovne razlage literarnih pojmov, kot so: satira, pikareskni, pustolovski, komični in družbeni roman, humor in trivialnost. Vsi ti literarni pojmi se odražajo v delih avtorja, ki so analizirana v jedrnem delu naloge. V jedernem delu naloge je podana analiza devetih del avtorja, ki so bila prevedena v slovenščino (Gozd obešenih lisic, Tuleči mlinar, Zajčje leto, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Rešitelj Surunen in Prikupna struparka). Analiza del se osredotoča predvsem na elemente trivialnosti, ki so analizirani po Miranu Hladniku in Alojziji Zupan Sosič. Najpomembnejši trivialni elementi so: estetska istovetnost, simplifikacija in monosemičnost. Poleg trivialnih elementov pa je v delih posebej podana še analiza najreprezentativnejših humornih elementov. Skozi analizo del pridemo do sklepa, da se v vseh avtorjevih delih trivialni elementi, kamor spadata predvsem poenostavljenost zgodbe, stil pisanja in nekateri elementi pustolovskega romana, pravzaprav prepletajo z netrivialnimi, ki so tematika del in značilnost glavnih oseb iz roba družbe.
Ključne besede: Trivialnost, estetska istovetnost, simplifikacija, monosemičnost, glavna oseba, humor.
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1230; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (840,30 KB)

9.
ŠOLA IN HUMOR
Jure Zavec, 2014, diplomsko delo

Opis: Smeh je zdrav, saj ugodno vpliva na telo in duha. Vnos humorja v šolo bi bil vsekakor dobrodošel, vendar pa pri tem igrajo pomembno vlogo sami učitelji, ki lahko preko učnih priprav vnesejo v šolo humor. Prav tako lahko spodbujajo učence, da berejo knjige s humorno vsebino. Pri učencih so veliko bolj priljubljeni učitelji, kateri imajo smisel za humor in ki tudi samo poučevanje naredijo bolj privlačno in zanimivo, kar pa je s humorjem lahko doseči. V empiričnem delu smo ugotovili, da se učiteljem I. triade na področju Murske Sobote in okolice zdi pomembno, da imajo smisel za humor, da ga glede na učno snov tudi vnašajo v učne vsebine, vendar pa na žalost ne načrtno, saj je večina učiteljev odgovorila, da nima nobene učne priprave s humorno vsebino. Tako je vnos humorja bolj stvar trenutnega navdiha, ne pa načrtnega delovanja. Tudi sam izbor humorne literature pri učiteljih je bolj skromen in le malo je učiteljev, ki berejo tovrstno literaturo, kar pomeni, da bodo tudi učence težje spodbudili k branju le-te. Komedije pa si učitelji radi ogledajo, kar pomeni, da so humorju naklonjeni in da jim ni tuj. Največja bojazen učiteljev je, da bi izgubili avtoriteto pri učencih, če bi se več šalili, vendar pa temu ni tako, saj ocenjujemo, da bi bili s tem le bolj priljubljeni pri učencih, kar pa je vsekakor zelo dobro tako za učence kot za učitelje.
Ključne besede: Humor, zabava, smeh, učenci, učitelji, učne priprave, učne vsebine.
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 985; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1017,74 KB)

10.
COMPREHENSION OF HUMOR IN YOUNG LEARNERS OF ENGLISH IN SLOVENIA
Mateja Cartl, 2014, magistrsko delo

Opis: The master's thesis deals with the analysis of coursebooks for high school students, published by Oxford UP. Specifically we were interested in the amount of humor included, its types, its purpose and whether humor in coursebooks is culturally bound. The thesis also deals with the amount of humor understood by students. It examines the role of gender, class and school. The study involved 345 students from different grammar and vocational schools from the Education Institute in Maribor. The data for students were gained with the help of the questionnaire. The Coursebook analysis showed that there is not enough humor included in the coursebooks. Humor that is included, however, lacks type diversity. Further, the results from the analyzed student’s answers show that the students understand humor; however, most of the students (especially male students and students that go to vocational school) do not find the cartoons which contain general humor funny. The students preferred culturally bound humor.
Ključne besede: humor, benefits, disadvantages, coursebooks, comprehension.
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 635; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici