Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Zgodovinski pregled vpliva pandemij na likovno umetnost skozi čas ter avtorski odziv na pandemijo koronavirusa« je sestavljena iz dveh delov. Teoretični del zajema predstavitev pandemij kuge, španske gripe, aidsa in koronavirusa ter vpliv le-teh na umetnike in njihovo ustvarjanje ter nasploh na stanje družbe. Predstavljeni so odzivi galerij v obdobju koronavirusa ter pomen umetnosti in humorja v času pandemije. Praktični del vsebuje serijo kolažev z avtorskim odzivom na pandemijo koronavirusa, ki temelji na logiki internetnega ustvarjanja memov in prikritih elementih humorja.
Ključne besede: pandemija, pandemična umetnost, koronavirus, duševnost, humor
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 126; Prenosov: 18
Celotno besedilo (8,13 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na humor v priljubljeni ameriški nanizanki Veliki pokovci. Delo je vsebinsko razdeljeno na dva dela: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu naloge so vključene različne definicije in najbolj tradicionalne teorije o humorju. Predstavljeni so tudi najbolj tipične šale glede na vsako teorijo: teorija superiornosti (šale, ki napadajo »tarče«), teorija neskladnosti (besedne igre) in teorija olajšave (šale z vključenimi tabu temami). Za namen raziskave smo se osredotočili na teorijo humornih tehnik, ki se delijo v 4 večje skupine: jezik, logičnost, identiteta in pa dogajanje. Tipologija nam je pomagala pri identifikaciji šal v raziskovalnem vzorcu. Empirični del predstavlja analizo šal v 3 epizodah, vzetih iz različnih sezon omenjene serije. Ker smo želeli raziskati, kako razvoj likov vpliva na humor, smo se odločili za analizo epizode iz 1., 6. in 12. sezone, ki je bila tudi zadnja sezona izbrane serije. Za analizo in interpretacijo le-te so bili uporabljeni kvalitativni in kvantitativni pristopi. Ugotovili smo, da se je humor spreminjal skupaj z razvojem likov: osebe so se sicer razvijale počasi ter so tekom sezon notranje rasle in se zapletle v različne odnose, kar je bila podlaga za manjše spremembe v vrsti uporabljenih šal. Rezultati so pokazali, da se je število šal v kasnejših epizodah povečalo (epizoda iz 1. sezone je vsebovala najmanjše število šal, le-te pa so bile v osnovi povezane z rabo jezika).
Ključne besede: Humor, teorije humorja, humorne tehnike, ameriška nanizanka, Veliki pokovci
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 619; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 678; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Humorni elementi ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus Zvonka Čoha« je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer bom s pomočjo metodoloških pristopov in analiz humorja različnih teoretikov osvetlila pojav humorja, opredelila in raziskala tipična sredstva humornega, skoznje razčlenila ilustracije Zvonka Čoha in ugotovila njihovo relevantnost za njegovo avtorsko izražanje. Kot središče obravnavanja sem si Čoha izbrala zato, ker si je skozi leta ustvarjanja zgradil izviren in duhovito naturalističen slog. Njegove ilustracije so ogledalo realnega sveta, brez olepševanj in prikrivanja resnice. V drugem, praktičnem delu naloge bom ob avtorskih ilustracijah skušala čim bolj humorno osmisliti avtorsko pravljico.
Ključne besede: humor, humorni elementi, ilustracija, pravljica, Zvonko Čoh
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 625; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,09 MB)

Opis: Stand up komedija postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena oblika zabave. Zametke stand up komedije najdemo v humornih predavanjih Marka Twaina v 19. stoletju. Kot oblika žanra, ki ga poznamo danes, pa se je stand up komedija pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja. O njej je bilo narejenih malo raziskav, saj je relativno nov žanr. Namen magistrske naloge je raziskati značilnosti humorja v britanski stand up komediji. Cilj teoretičnega dela je pregledati in zbrati relevantne razprave in spoznanja o humorju. V tem delu je najprej podana definicija humorja, nato pa so naštete različne teorije humorja ter merila humorja oziroma kaj izzove smeh pri ljudeh. V teoretičnem delu so obravnavane značilnosti britanskega humorja in značilnosti stand-up komedije. Empirični del naloge vključuje analizo treh britanskih stand up komedij. Na listi stotih najbolj smešnih britanskih in irskih komikov so bili izbrani naslednji trije komiki: Jack Whitehall, Ricky Gervais in Jimmy Carr. Stand up komedije izbranih komikov so dostopne na spletni strani Netflix.com. Izbrane stand up komedije so bile analizirane od začetka do približno štiridesete minute, kar skupaj nanese približno dve uri gradiva. Zbrana teoretična izhodišča o britanskem humorju in predstavljena klasifikacija šal služijo kot izhodišče za analizo. Teoretična spoznanja so bila oblikovana v pet značilnosti: tip, skozi katerega se šala realizira (kratke šale v nasprotju z daljšimi šalami); šale, ki imajo tarčo posmeha in teorija večvrednosti; besedne igre in teorija neskladnosti; šale s tabu temami in teorija sprostitve; in črni humor. Besedne igre so nadalje razdeljene na dve podskupini: leksikalna dvoumnost in pragmatična dvoumnost. Namen analize je bil preveriti pogostost pojavljanja naštetih petih značilnosti. Rezultati analize izbranih značilnosti so pokazali razlike v tipu, skozi katerega so šale realizirane: nastopa Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa sta v glavnem oblikovana na podlaga daljših šal, čeprav je tudi pri njima opaziti nekaj primerov krajših šal. Stand up komedija Jimmyja Carrja je sestavljena iz številnih krajših šal (v ang. »canned jokes«) v obliki vprašanj in odgovorov oziroma kratkih trditev. Take šale imenujemo tudi šale z vnaprej določenim vzorcem, saj z njimi dosežemo humorni učinek neodvisno od ostalega konteksta. V teoretičnem delu magistrskega dela je črni humor predstavljen kot ena izmed najpogostejših tem britanskega humorja. Rezultati analize so to predpostavko potrdili, saj se teme črnega humorja najpogosteje pojavijo pri vseh treh stand up komedijah. Grozljive teme črnega humorja, uporabljene v izbranih stand up komedijah, so: spolna zloraba otrok, invalidnost, pedofilija, pritlikavost, kronične bolezni, spolno prenosljive bolezni, izkoriščanje otroške delovne sil ipd. Naslednja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja šal, ki vsebujejo tarčo posmeha, in z njimi povezana teorija večvrednosti. Izmed predstavljenih treh kategorij šal, dva (Jack Whitehall in Ricky Gervais) od treh stand up komikov uporabljata šale s tarčo posmeha najpogosteje kot orodje za dosego humornega učinka. Omenjena komika v svojih nastopih uporabita naslednje teme: nemoralno vedenje Britancev (prekomerno pitje, slabe prehranjevalne navade), ki ga uporabita kot kritiko družbe; ljudje, ki so polni predsodkov; rdečelasci; slavne osebe in bivanje v Disney hotelu. Ricky Gervais in Jack Whitehall v šalah postavita celo sebe za tarčo posmeha, kar je v teoretičnem delu izpostavljeno kot ena izmed tipičnih značilnosti britanskega humorja. Tretja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja besednih iger in z njimi povezana teorija neskladnosti. Analiza je pokazala, da lahko le malo primerov humorja Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa razložimo na podlagi teorije neskladnosti (npr. z enakozvočnicami), medtem ko smo večino humorja Jimmyja Carra razložili na podlagi te teorije, in sicer prevladuje skupina šal na
Ključne besede: teorije humorja, tipi humorja, stand up komedija, britanski humor
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 1022; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,26 MB)