Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Humor je eden temeljih vidikov človeške izkušnje in tako pomemben del posameznikovega in družbenega življenja tako odraslih kot otrok. Zaradi norčave narave so se njegovemu raziskovanju dolgo izogibali, prisotnost humorja v vzgoji in izobraževanju pa še danes velja za nekaj neresnega. Otroci v predšolskem obdobju so skupina, ki prevzema humorne prvine tako najmlajših otrok kot tudi odraslih in je s tem del humornega sveta obeh strani. Namen magistrske naloge je bil podrobneje raziskati razvoj humorja te skupine otrok ter ugotoviti, kaj so prednosti in slabosti vpeljevanja humorja v vzgojo in izobraževanje in ali je mogoče s humorjem slednje izboljšati. S pregledom slovenske in tuje literature v teoretičnem ter izvajanjem aktivnosti in izpolnjevanjem opazovalnih listov v praktičnem delu bomo skušali to dokaj neraziskano temo podrobneje opredeliti in s tem prispevati k idejam za izboljšanje kakovosti učno- vzgojnega procesa tako v vrtcih kot morebiti tudi šolah.
Ključne besede: humor, razvoj, predšolska doba, otroci, vzgoja
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (952,24 KB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje raznolikost humorja v spletnem oglaševanju, pri čemer najprej obravnava zgodovinski razvoj, pomen in različne vrste humorja in oglaševanja, ki se uporabljajo v digitalnem (spletnem) okolju. Namen magistrske naloge je razčleniti, kako se je humor skozi čas preoblikoval v oglaševalskih praksah, njegov vpliv na znamke in potrošnike ter učinkovitost različnih vrst humorja pri različnih izdelkih in ciljnih skupinah (kot je prikazano v empiričnem delu v nadaljevanju). Teoretično ozadje magistrske naloge obravnava različne pristope k oglaševanju, vrste oglaševanja, in vlogo humorja v njem ter zagotavlja celovit pregled literature o oglaševalskih strategijah in aplikacijah ter učinkovitosti humorja. Raziskovalni del magistrske naloge vključuje poglobljeno vsebinsko analizo spletnih oglasov z uporabo humorja, pri čemer so podatki pridobljeni z razbiranjem, kako humor prispeva k uspešnim oglaševalskim kampanjam. Raziskovalni pristop ponuja analizo spletnih oglasov in opredelitev najbolj razširjenih vrst humorja. Poleg tega uporablja induktivno-deduktivno sklepanje za oblikovanje smernic za učinkovito uporabo humorja v spletnem oglaševanju, s čimer želi izboljšati razumevanje in pomagati podjetjem pri optimizaciji njihovih oglaševalskih strategij. Magistrsko delo tako prispeva k zbirki znanja o spletnem oglaševanju s predstavitvijo praktičnih smernic, ki temeljijo na empiričnih ugotovitvah. Poudarja pomen izbire ustreznih vrst humorja in upoštevanja ciljnega občinstva za dosego želenih oglaševalskih ciljev in okrepitev prodaje izdelkov ali ciljev blagovne znamke. Naloga v diskusiji tudi predlaga, kako lahko humor v strateškem in celovitem spletnem oglaševanju ustvari pozitivno povezavo med blagovnimi znamkami in potrošniki, kar vodi k večji prepoznavnosti blagovne znamke in prodaji.
Ključne besede: humor, spletno oglaševanje, digitalni marketing, vsebinska analiza.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) raziskuje prvi prekmurski časopis, ki je v Budimpešti izhajal pod uredništvom Imreta Agustiča, in sicer v času, ko se je že izoblikoval enoten slovenski knjižni jezik, obenem pa se je še objavljalo tudi v prekmurščini. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je jezikovna podoba rubrike Kratkočasnik, ki vsebuje šale, pogosto zapisane v obliki dvogovorov. V teoretičnem delu so predstavljene splošne značilnosti časopisa Prijatel, urednik, posamezne rubrike, uporabljeni črkopis, jezik in pomen časopisa. V empiričnem delu sem s pomočjo treh ohranjenih številk časopisa Prijatel iz leta 1878 najprej podala vsebinske značilnosti izbrane rubrike in pojasnila humorne učinke, nato pa sem analizirala pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in skladenjske značilnosti v rubriki Kratkočasnik. S tem sem preverila, ali so besedila še zapisana v knjižni prekmurščini. Preverila sem tudi prisotnost uporabljenih leksemov v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006) in tako ugotavljala kontinuiteto rabe značilno prekmurskega besedja. Na podlagi izvirnika sem ob koncu naredila še diplomatični in kritični prepis besedil ter znotrajjezikovni prevod v sodobno knjižno slovenščino. S tem sem besedila pripravila za morebitne nadaljnje raziskave, s prevodom pa sem omogočila tudi njihovo širše razumevanje.
Ključne besede: časopis Prijatel, Imre Agustič, rubrika Kratkočasnik, jezikovna analiza, prekmurski jezik, humor, diplomatični prepis, kritični prepis, znotrajjezikovni prevod
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V magistrskem delu predstavljam življenje in delo dunajskega skladatelja, organista, cerkvenega glasbenika, dirigenta, pedagoga in improvizatorja Petra Planyavskega. Kot skladatelj se je v veliki meri posvečal orgelskim skladbam, napisal je tudi številna dela za zbor, orkester, komorne sestave, pa tudi veliko priredb, predvsem liturgičnih del. Njegov opus je v magistrskem delu sistematično naveden. Planyavsky je prepoznaven po svojem značilnem humorju, ki ga vnaša tudi v komponiranje, kar predstavim v okviru analize njegovih skladb Toccata alla Rumba in Vier Stücke für die Trompetenuhr. Toccata alla Rumba – napisana leta 1971 za orgle – je izvajalsko nekoliko zahtevnejša, zato je moj doprinos tudi v priporočilih za vadenje in izvajanje. Delo Vier Stücke für die Trompetenuhr, napisano leta 1985, prav tako za orgle, pa je pravzaprav cikel štirih parodičnih skladb s predpisano nenavadno registracijo z jezičniki, ki ji v magistrskem delu posvetim precej pozornosti.
Ključne besede: Peter Planyavsky, orgelska glasba, Toccata alla Rumba, Vier Stücke für die Trompetenuhr, humor v glasbi, parodija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 37
Celotno besedilo (4,72 MB)

Opis: Uvod: Humor in smeh nas spremljata vse življenje in sta pomemben vir povezovanja med ljudmi. Humor je kognitivni čustveni slog obdelave različnih situacij, ki jih posameznik doživlja v svojem vsakodnevnem življenju. Humor podpira procese zdravljenja in spopadanja z boleznijo, predvsem pa ima pomemben vpliv na psihološko dobro počutje. Namen tega zaključnega dela je predstaviti pozitiven vpliv humorja in smeha. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri iskanju člankov smo uporabljali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINHAL in ScienceDirect. Za prikaz pregleda in izbire člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, na članke, ki so prosto dostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da humor močno vpliva na človekovo dobro počutje, zmanjšuje depresijo, stres, anksioznost, vznemirjenost in povečuje srečo. Je učinkovita metoda vzpostavljanja novih stikov s pacienti in odlično orodje za nastajanje učinkovitega, urejenega ter sproščenega delovnega okolja. Razprava in sklep: Z uporabo humorja lažje navezujemo stik z novim pacientom oziroma s starejšo osebo, kar pa pozitivno vpliva na celoten proces zdravstvene nege. Humor vzame strah, stres, vznemirjenje, depresijo in poveča srečo, kar pozitivno vpliva na izvajanje zdravstvene nege. Humor in smeh sta pomemben del terapevtske komunikacije, ki ga lahko uporabljamo ne le pri starejših osebah, ampak pri celotni populaciji.
Ključne besede: humor, smeh, zdravstvena nega, starostniki
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 306
Celotno besedilo (668,24 KB)