| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERE OBLIKE ALTERNATIVNIH KAZENSKIH SANKCIJ KOT NADGRADNJA PENALNEGA SISTEMA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tadeja Svetelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Prvi kazenski zakoniki, kot je bil znani Hamurabijev zakonik, so do deviantnih pojavov kazali zelo malo tolerance in so bili zasnovani na znanem načelu oko za oko, zob za zob. Filozofsko in humanistično gibanje, ki se je pojavilo v šestnajstem stoletju, pa je spremenilo pogled na izvrševalce kaznivih dejanj, s tem pa tudi na oblike njihovega javnega kaznovanja. V prejšnjem stoletju je znani britanski politik W. R. Churchill rekel, da se humanost in naprednost neke družbe odraža ravno v njenem odnosu do kriminalcev in oblik izvrševanja kazenskih sankcij. Dejstvo je, da moderna družba proizvaja vedno večje število deviantnih pojavov. S tem pa se povečuje tudi delež javnih financ, ki so namenjene izvrševanju kazenskih sankcij v zaprtih institucijah. Poleg tega moderne teorije kaznovanja uvajajo milejše oblike kaznovanja in jih zamenjujejo z manj nasilnimi oblikami kaznovanja prestopnikov. To filozofijo je prevzel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki uvaja namesto zaporne kazni tudi možnost alternativnega dela v javno korist. Gre za relativno nov pristop v nacionalni kaznovalni politiki in mislimo, da je ta rešitev primerna tako s subjektivnega pristopa h kaznjencu, prav tako pa ima ta rešitev pozitivne učinke tudi s fiskalnega vidika.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, brutalnost, kazenski zakoniki, deviantni pojavi, javno kaznovanje, humanost, javne finance, kazenske sankcije, prestopniki, delov javno korist.
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 1974; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (470,15 KB)

2.
Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcij
Anja Jagodič, 2015, diplomsko delo

Opis: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni. V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi. Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena. Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 599; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Altruizem med študenti Univerze v Mariboru
Anton Koželj, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu smo želeli raziskati stopnjo altruizma in posledično pripravljenost nudenja pomoči sočloveku med študenti fakultet Univerze v Mariboru. V teoretičnem delu naloge smo predstavili altruizem kot pojem, njegov etični, filozofski, biološki in humanistični pomen. V raziskovalnem delu naloge smo anketirali 836 študentov Univerze v Mariboru in ugotovili, njihov odnos do altruizma. Metode dela: Za izvedbo ankete smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je skupno vseboval 53 vprašanj. Anketirane študente smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino so predstavljali študentje zdravstvenih fakultet, drugo pa študentje ostalih fakultet Univerze v Mariboru. Izvedli smo primerjavo odgovorov obeh anketiranih skupin študentov. Raziskovalni rezultati: Anketni vprašalnik je izkazal sodelovanje in članstvo anketiranih študentov v dobrodelnih organizacijah, nudenje raznovrstne pomoči, udeležbe na humanitarnih akcijah, itd. Primerjava odgovorov anketiranih študentov zdravstvenih in ne-zdravstvenih fakultet Univerze v Mariboru je pokazala statistično pomembno razliko v odnosu do altruizma, ki je bil v večji meri izkazan pri študentih zdravstvenih fakultet. Diskusija in zaključek: V zaključku naloge smo potrdili zastavljene raziskovalne hipoteze, in ugotovili, da imajo študentje Univerze v Mariboru pozitiven odnos do altruizma, ki ga še vedno doživljajo kot vrednoto.
Ključne besede: Altruizem, empatija, etika, humanost, očividci, nujna stanja, prva pomoč, pripravljenost nudenja pomoči; študenti, Univerza v Mariboru.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1108; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici