SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj romana v 15. in 16. stoletju
Manuela Ketiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje romana v 15. in 16. stoletju je zapleteno, saj gre za zvrst, ki se je v tem obdobju šele začela razvijati. Že v zgodnjem novem veku torej poznamo besedila, ki danes veljajo za predstopnjo romana in jih ponavadi označujemo s pojmom ljudske knjige. Kot utemeljitelj romana v nemškem govornem področju velja Jrg Wickram, ki se opira na ljudske knjige, hkrati pa je zanj značilen premik k privatizaciji resničnosti in njeno preoblikovanje v smislu idealizirane fikcije. O fleksibilnosti in prilagodljivosti romana zgovorno priča opis njegovega razvoja od 16. stoletja do danes.
Ključne besede: teorija romana, renesansa, humanizem, reformacija, literarne zvrsti, ljudska knjiga, roman
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2508; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (371,13 KB)

2.
HUMANISTIČNA DRAMA MED TRADICIJO IN INOVACIJO
Maja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Prehod iz srednjega v novi vek prinese s seboj spremembe na različnih življenskih področjih. Izoblikuje se novo, sodobnejše občutje sveta. Reprezentativni primer tega prehoda je humanistična drama, ki se opira na antiko, odprta pa je tudi za novosti. Lahko bi rekli, da je ta literarna zvrst zmes tradicije in inovacije. Preplet tradicionalnega in sodobnega v humanizmu zgodnjega novega veka je ponazorjen s primerom ene najznamenitejših komedij 15. stoletja – to je Henno Johannesa Reuchlina.
Ključne besede: zgodnji novi vek, humanizem, humanisticna drama, Johannes Reuchlin, Henno.
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 2189; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (311,92 KB)

3.
4.
Idejna podoba esejistike Marjana Rožanca z vidika Frommovega humanizma
Anita Laznik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Osnovni namen raziskovanja esejistike Marjana Rožanca je bil prikazati nov vidik branja in razlaganja v slovenski literarni vedi trdno zasidrane in uveljavljene pisateljske avtoritete. Ta je za svoje eseje jemala primere pri številnih filozofih, znanstvenikih, literatih in mislecih, ali pa zgolj iskala skupne poteze in odstopanja svojega razmišljanja z njihovimi gledišči. Naša pozornost pri oblikovanju doktorske disertacije je bila usmerjena v tisto smer, kjer je Rožanc povezal svojo religioznost in aktualno problematiko slovenskega naroda. Tako smo prikazali vsebinsko analizo Rožančeve esejistike z vidika paradoksalne eksistence in jo soočili s filozofijo Ericha Fromma, predvsem v okvirih dveh temeljnih življenjskih usmerjenosti – to sta usmerjenost k imeti in usmerjenost k biti. Do sedaj uveljavljen pogled na Rožančev personalizem in bogoiskateljsko držo smo dopolnili s konceptom hominizacije in nadgradili razumevanje Rožančeve paradoksalne eksistence z vpeljavo Rožančevega t. i. narodnega/nacionalnega subjekta. Rezultate raziskovanja strnemo v naslednje ugotovitve: (1) v Rožančevi esejistiki se subjekt razkriva kot paradoksalna eksistenca; (2) Rožančev esejistični diskurz opozarja, da je hominizacija v perspektivi krščanske etike odločilnega pomena za preoblikovanje slovenskega naroda. Filozofska osnova temu procesu je Frommova teorija; (3) esejistiko Marjana Rožanca zaznamuje intenzivno samoizpraševanje o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih slovenstva; (4) Rožančev kritičen pogled na demokracijo, ki ga opredeljuje pesimistična misel, na koncu življenja zapade v resignacijo. V doktorski disertaciji je obsežen del namenjen tudi predstavitvi različnih razlag postmodernističnega subjekta. Kompleksnost pričujoče tematike opozarja na pomen raziskovanja bivanjskih vprašanj, ki jih prenesemo v širši družbeni okvir. Tako se naše delo postavlja na začetek nadaljnjih raziskav, ki preučujejo zapleteno in zanimivo razmerje med literaturo in filozofijo.
Ključne besede: esejistika, personalizem, hominizacija, narodni/nacionalni subjekt, paradoksalna eksistenca, postmoderni subjekt, Marjan Rožanc, humanizem Ericha Fromma, usmerjenost k imeti, usmerjenost k biti, družbeni značaj, kulturna transformacija
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 2201; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Problem razdvojenega subjekta v delih Marjana Rožanca
Miran Štuhec, Anita Vodišek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Po kratki utemeljitvi vsebine bova sintetično opozorila na nekatere bistvene značilnosti Rožančevega pisanja. Najin interes bo v največji meri usmerjen k njegovi esejistiki, saj ta odkriva najpomembnejše značilnosti avtorjevega poglobljenega in subtilnega razmerja do sveta. Tloris vprašanj, ki zadevajo Boga in človeka, moškega ter žensko, igro in šport, umetnost ter ustvarjalnost, je Rožanc prek pojma razdvojeni subjekt opremil z nenehnim iskanjem ravnovesja in smisla.
Ključne besede: slovenski esej, razdvojeni subjekt, humanizem, hominizacija, paradoksalna eksistenca, bogoiskateljstvo
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 333; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici