| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine
Staša Vah, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvodna poglavja diplomskega dela opredeljujejo osnovne pojme stvarnega prava, ki predstavljajo objekt kazenskopravnega varstva v okviru obravnavanih kaznivih dejanj. Najprej je podana stvarnopravna definicija pojma nepremičnina, ki ji kazensko pravo nudi svoje varstvo pred poškodovanjem in uničenjem. Po naravi stvari nepremičnine predstavljajo zemljišča in vse, kar je z njimi organsko in trajno spojeno na način, da premik z enega na drugo mesto ni možen ali pa je možen le z bistvenim posegom v njeno substanco. Sledi predstavitev dogmatike splošnega pojma kaznivega dejanja, ki je temeljno izhodišče za razumevanje analiziranih kaznivih dejanj. Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine je predmet te diplomske naloge, pri čemer med kazniva dejanja, ki imajo za posledico poškodovanje ali uničenje nepremičnine, uvrščamo: kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, kaznivo dejanje požiga po 222. členu KZ-1 ter kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1. Analizirana kazniva dejanja sistematično uvrščamo v posebni del kazenskega zakonika z naslovom Kazniva dejanja zoper premoženje. Torej je kazenskopravna dobrina, v okviru katere varujemo tudi nepremičnine, premoženje. Kazenskopravno normo vsakega posameznega kaznivega dejanja sem podrobno analizirala z vidika objekta varstva, izvršitvenega ravnanja, storilca, protipravnosti in krivde. Po pregledu sodne prakse v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji sem ugotovila, da je ni veliko, predvsem pa izpostavlja problematiko razumevanja objektov varstva pri kaznivemu dejanju požiga po 222. členu KZ-1, ki je specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1. Prav tako je kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega, naravnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1 specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, pri čemer pa sodne prakse, ki bi utemeljevala uporabo 219. člena KZ-1, skoraj ni. Glavni del diplomskega dela zajema teoretično analizo kaznivih dejanj, ki imajo za posledico poškodovanje in uničenje nepremičnine, prav tako sem se dotaknila nekaterih institutov splošnega dela kazenskega prava, kot so ravnanje, bit inkriminacije, protipravnost, krivda, poskus in instituta hujše posledice, pri čemer pa instituta hujše posledice zakonodajalec ne uporablja v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji.
Ključne besede: kazensko pravo, kaznivo dejanje, nepremičnina, stvar, objekt, hujša posledica, požig, poškodovanje, uničenje, sodna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 589; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (510,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici