Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po Zakonu o davčnem postopku lahko davčni organ dovoli fizičnim osebam odpis, delni odpis ali odlog plačila davka, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Obročno plačilo je možno v treh, dvanajstih ali štiriindvajsetih obrokih. Tako kot to velja za fizične osebe, sta tudi poslovnim subjektom omogočena odlog in obročno plačilo davka iz razloga naravne nesreče. Pravne osebe lahko odložijo in obročno plačajo davke ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Davčni zavezanec je trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolventnih postopkov. Obstajajo pa tudi posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka, s katerimi so davčnim zavezancem dane na voljo še dodatne možnosti poravnave davčne obveznosti, ki pomenijo izjemo od pogojev za odlog oziroma obročno plačilo, predvsem pa pomenijo poenostavitev postopkov tako za davčne zavezance in tudi za davčni organ. Po tej določbi zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in da ne more zagotoviti zavarovanja. Davek se lahko odpiše tudi v drugih primerih. Tako se davek odpiše ob smrti fizične osebe, če ga ni mogoče izterjati iz zapuščine. Poleg tega se davek odpiše tudi pri pravni osebi, kadar ga ni mogoče izterjati od naslednika ali iz instrumenta zavarovanja. Kadar zastara pravica do izterjave oziroma vračila določenega davka, se ta prav tako odpiše.
Ključne besede: Odpis, delni opis, odlog, obročno plačevanje, hujša gospodarska škoda.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1090; Prenosov: 104
Celotno besedilo (718,74 KB)

Opis: V trenutni gospodarski situaciji fizične osebe in gospodarski subjekti vse težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Zaradi najrazličnejših situacij zaradi katerih ne morejo plačati celotnega zneska naenkrat Zakon o davčnem postopku omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ter odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primeru nastanka hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Z ozirom na današnji ekonomski položaj posameznih davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji omenjeni instituti vsekakor zahtevajo poglobljeno obravnavo vendar se bom zaradi razsežnosti obravnavane tematike v nadaljevanju osredotočila samo na odlog plačila davka. Davčnemu zavezancu, ki je fizična oseba, davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. V kolikor pa je davčni zavezanec poslovni subjekt, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi mu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog plačila davka omogočil preprečitev hujše gospodarske škode.
Ključne besede: Ključne besede: davek, davčni zavezanec, odlog plačila davka, davčni organ, fizična oseba, poslovni subjekt, hujša gospodarska škoda
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1788; Prenosov: 178
Celotno besedilo (701,16 KB)

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno v DKUM: 17.03.2010; Ogledov: 3360; Prenosov: 393
Celotno besedilo (1,33 MB)