| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
URBAR GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677 ZA IZBRANE VASI SPODNJEGA PTUJSKEGA POLJA IN DELA SLOVENSKIH GORIC
Peter šemnički, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 za izbrane vasi spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric predstavlja v prvem delu naloge zgodovinski oris časa, okolice, mesta Ptuj in gospodarstva. Predstavljena je plemiška rodbina Leslie, ki je bila v tem času lastnica gradu Ptuj in velike zemljiške gospoščine, hkrati pa so predstavljena tudi okoliška gospostva, ki so imela na obravnavanem območju prav tako podložnike in posesti. V drugem delu je prepi
Ključne besede: Urbar, Gospoščina Gornji Ptuj, 1677, Ptujsko polje, Slovenske gorice, podložniki, huba, gornina.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2509; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

2.
URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666
Renata Čeh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Ključne besede: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2447; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
Svobodni kmet in država med 1750 in 1940
Barbara Leber Vračko, 2016, diplomsko delo

Opis: Položaj kmeta se je skozi različna obdobja zgodovine spreminjal. V začetku fevdalizma poznamo predvsem odvisne obdelovalce, ki se šele z načelnim sklepom avstrijskega državnega zbora o zemljiški odvezi osvobodijo fevdalnih razmerij. V fevdalizmu ločimo dva tipa odvisnih obdelovalcev. Tisti, ki so obdelovali pridvorno zemljo in so bili pravno gledano popolnoma nesvobodni ter kmete, ki so s svojo družino prebivali na kmetiji (v času fevdalizma se za tako obliko kmetije razvije pojem hube). Tudi ti so sicer bili spočetka močno odvisni od svojega zemljiškega gospoda, kateremu so tudi dolgovali različne dajatve prav tako pa so za zemljiškega gospoda morali opravljati določena dela na njegovi posesti (tlaka). Bistveno so nato na položaj kmeta vplivale reforme Marije Terezije in Jožefa II., ki so bile potrebne za večje vključevanje kmeta v razvijajoče tržno gospodarstvo. Izmed najpomembnejših naj omenimo robotne patente, ki so določili maksimalno tlako, ter odprava »nejevoljništva«, ki je odpravilo osebno nesvobodo kmeta. Z zemljiško odvezo, sprejeto v času cesarja Ferdinanda, pa se označuje ukinitev podložništva in odprava vrhovnih pravic gospostva nad zemljišči. Z zemljiško odvezo je bilo konec fevdalnega družbenega reda, kmet pa je dobil večje možnosti za razpolaganje z zemljo. Pravno gledano je bil v začetku fevdalizma nosilec oblasti predvsem zemljiški gospod, patrimonializacija pa je razbila izvajanje prava na številne nosilce. Šele v času Habsburžanov se začnejo ponovna prizadevanja v smeri poenotenja oblasti ter uveljavitvi enotne zakonodaje. Slovensko ozemlje je nato predstavljajo območje avstrijskega prava, katero se je tukaj ohranilo tudi v času ustanovitve stare Jugoslavije. Na podlagi listin, ki jih hrani naša družina, pa lahko sklepamo, da je po letu 1850 pomembno vlogo na pravnem področju imel notar, ki je bil pomemben nosilec pravne varnosti. Njegovo sodelovanje je bilo obvezno za sklepanje določenih razmerji, hkrati pa je s svojim podpisom in pečatom jamčil za verodostojnost listin, kar je v pravnem prometu pomenilo dodatno varnost in služilo izogibu morebitnih pravd.
Ključne besede: fevdalizem, zemljiški gospodje, huba, notar, pravo v času fevdalizma, doba pravnega absolutizma, doba kapitalizma
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 880; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (802,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici