| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole
Eva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
A közelmúlt magyar irodalmi kroatisztikája
Orsolya Kálecz-Simon, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Madžarska literarna kroatistika v bližnji preteklosti Pričujoča študija podaja pregled razvoja madžarske literarne kroatistike v času po spremembi političnega sistema. Po predstavitvi novih izzivov, ki so se pojavili v 90-ih letih 20. stoletja, bodo skicirani portreti najpomembnejših osebnosti madžarske kroatistike, in sicer s kritično predstavitvijo njihovih glavnih del, ciljev ter metodoloških sredstev.
Ključne besede: Madžarska, kroatistika, hrvaška književnost
Objavljeno: 12.02.2018; Ogledov: 371; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (389,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Lukács István: A passióhagyomány a Horvát irodalomban ...
István Vig, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: István Lukács, A passióhagyomány a Horvát irodalomban, ocene in poročila, hrvaška književnost
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 248; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (319,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i Mađarskoj
Orsolya Kálecz-Simon, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Ključne besede: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 406; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (328,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Metafizika bede
Stjepan Lukač, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Ključne besede: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 432; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (252,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici