| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRIMERJAVA SLOVENSKE IN HRVAŠKE TEORIJE ŠOLSKEGA ESEJA
Nina Ahec, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je primerjava slovenske in hrvaške teorije šolskega eseja. Magistrsko delo je bilo teoretično zasnovano in je nastajalo s poglobljenim študijem virov in literature. Pri preučevanju slovenskih in hrvaških teoretičnih izhodišč, ki se navezujejo na šolski esej, smo primerjali mnenja teoretikov o šolskem eseju, slovenske in hrvaške priročnike za pisanje esejev in rabo terminologije v njih, način razvijanja šolskega eseja, učni načrt za slovensko oz. hrvaško književnost, šolski esej na maturi iz slovenščine oz. hrvaščine, maturitetna sklopa, ocenjevanje eseja na maturi in opredelitev eseja v predmetnem izpitnem katalogu. Teoretična spoznanja smo podkrepili z metodološkimi izkušnjami na primeru priprave za šolski maturitetni esej. S stopnjami priprave, ki smo jih ponazorili z obravnavo maturitetnega sklopa, smo želeli prikazati primer didaktičnih priporočil in opozoriti na to, da bodo rezultati boljši, če učitelj ne bo pretiraval s pomnjenjem in analizami prebranega besedila. Pot do šolskega eseja je dolga in zahtevna, toda skupaj stremimo h končnemu cilju, tj. dijake naučiti, kako napisati dober ali vsaj povprečen esej. Priprava na šolski esej se začne že v prvem letniku in vse do konca predmaturitetnega izobraževanja temelji na spodbujanju aktivnega dela dijakov z besedilom in dijakovem interpretiranju besedila.
Ključne besede: šolski esej, esej na maturi, slovenščina, hrvaščina, teorija
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 486; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Miejsce standardu burgenlandzkochorwackiego wśród języków indoeuropejskich
Artur Ślęzak, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Mesto standardnega jezika gradiščanskih Hrvatov med indoevropskimi jeziki Jezik gradiščanskih Hrvatov se je razvil iz severozahodnih hrvaških dialektov med 15. in 17. stol., zato gradiščanski Hrvati ob čakavskem in štokavskem narečju govorijo tudi kajkavsko narečje (zahodna Madžarska). Za ta narečja so značilni številni arhaizmi, obogatena pa so tudi z mnogimi neologizmi. Jezik gradiščanskih Hrvatov je standardiziran v obsežni slovnici Gradišćanskohrvatska gramatika (Željezno 2003).
Ključne besede: gradiščanski Hrvati, hrvaščina, slovnica, narodne manjšine
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 138; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (229,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Wpływ języka włoskiego na obecny kształt języka molizańskich Chorwatów
Krzysztof Feruga, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Vpliv italijanščine na sodobni jezik moliških Hrvatov Sobivajoči narodi in njihovi jeziki se ne morejo izogniti vzajemnim stikom, niti sporazumevalnim. To je vzrok za različne interference v lastnem in tujem jezikovnem sistemu. Leksikalnih izposojenk je v vsakdanjem govoru moliških Hrvatov zelo veliko. Njihova raba je odvisna predvsem od uporabnikovih namenov. Govorci poskušajo pri sporazumevanju s starejšimi prilagoditi besedišče obema jezikoma, z mlajšimi ali z vrstniki pa večinoma uporabljajo italijanščino. V prispevku je predstavljen tudi način, kako moliški Hrvati rešujejo težave z novimi besedami, vezanimi na razvoj tehnike, kulture in Civilizacije.
Ključne besede: moliški Hrvati, hrvaščina, italijanščina, Italija, jezikovni sistem, izposojanje, klišeji
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 156; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (221,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Temeljna načela i postupci u pretvaranju sirove dijalektološke građe u znanstveni rječnik
Đuro Blažeka, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Temeljna načela in postopki pri pretvorbi surovega narečnega gradiva v znanstveni slovar Avtor predstavlja svoje izkušnje pri pisanju znanstvenega narečnega slovarja, ki je nastajal na osnovi surovega gradiva ljubiteljskih zbiralcev besedja. Sprva navaja pomanjkljivosti tovrstnega gradiva in postopke prevpraševanja, popravljanja in odstranjevanja, zatem razpravlja o postopkih širjenja zbranega gradiva ter vse skupaj ponazarja s primeri iz Rječnika govora Svetog Đurđa (Rječnik ludbreške Podravine), ki ga je sestavil skupaj s Stjepanom Belovićem, učiteljem in ljubiteljem svojega rodnega kajkavskega govora. Zaključuje, da lahko prvovrsten znanstveni slovar nastane le v sodelovanju med nestrokovnjakom in strokovnjakom, pri čemer prvi nikakor nima samo stranske vloge.
Ključne besede: jezikoslovje, leksikografija, hrvaščina, kajkavsko narečje
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 160; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (656,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Finke)
Januška Gostenčnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Fonološki opis govora kraja Gerovo V pričujočem prispevku je prikazan govor kraja Gerovo v Gorskem kotarju v Republiki Hrvaški v obliki fonološkega opisa. Opis sloni na gradivu, ki ga je zbral Božidar Finka leta 1966 za tedanji Srpsko-hrvatski dijalektološki atlas. Vendar pa v nekaterih primerih ni bilo mogoče z gotovostjo vzpostaviti sistema. Zato je gradivo dopolnjeno z gradivom, ki je bilo zbrano z lastnim terenskim delom v kraju Gerovo. Govor hrvaška dialektologija tradicionalno uvršča med kajkavske govore hrvaškega jezika, vendar pa ta ne izkazuje kajkavskih definicijskih lastnosti, temveč slovenske. Zato se v opisu izhaja iz izhodiščno splošnoslovenskega fonološkega sistema.
Ključne besede: hrvaščina, fonološki opisi, Gerovo, Gorski kotar, Hrvaška, goransko narečje, kajkavsko narečje, prozodija, hrvaška narečja
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 642; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (558,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Okazionalizmi u hrvatskome jeziku na internetu
Barbara Štebih Golub, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Spletne priložnostnice v hrvaškem jeziku Prispevek se tematsko osredinja na priložnostnice v hrvaškem spletnem jeziku. Gradivni korpus je bil med letoma 2015 in 2016 izpisan iz elektronskih izdaj dnevnikov, informativnih portalov, komentarjev bralcev na objavljene članke in forumov. Poudarjeni so besedotvorni procesi, ki se uporabljajo za tvorbo priložnostnic: izpeljava, zlaganje, sklapljanje, eponimizacija, grafoderivacija in nesistemska tvorba. Obravnavana je tudi vloga analogije in konteksta za razumevanje priložnostnic.
Ključne besede: hrvaščina, spletni jezik, priložnostnice, besedotvorje
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 270; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (472,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Mate Kapović, 2016: Povijest hrvatske akcentuacije. Fonetika. Zagreb: Hrvatske matica. 1046 p.
Konstantin Gennadʹevič Krasuhin, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene knjig, recenzije, fonetika, hrvaščina, Mate Kapović
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 211; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (381,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici