| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zatirnje plevelov v nasadu hrušk s setvijo mešanice nekonkurenčnih zeli in trav
Karmen Križan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V trajnih nasadih smo pri zatiranju plevelov zelo odvisni od uporabe herbicida glifosat. za boljšo prihodnost pa želimo to spremeniti in poskušamo z alternativno možnostjo zatiranja, kot je setev rastlin in vzdrževanje trajne rastlinske združbe, ki preprečuje razvoj plevelov. Tako smo naredili kratkotrajen poskus, v katerem smo raziskali možnosti preprečevanja rasti plevelov.
Ključne besede: hruška, herbicid, mešanice, plevel, podrast
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 469; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)
Žan Voglar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Ključne besede: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (794,48 KB)

3.
4.
5.
Učinek giberelinov na razvoj plodičev pri hruški sorte 'Viljamovka'
Lea Sovdat, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na zasebnem posestvu blizu Nove Gorice izvedli poskus z giberelini na hruški sorte 'Viljamovka'. Ugotavljali smo vpliv GA3 na zavezanost plodičev na drevesu. Gibereline smo aplicirali foliarno v času cvetenja, v različnih koncentracijah in terminih in sicer: 1. obravnavanje: 5 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + 5 g GA3/ha v polno odprte cvetove, 2. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + enak odmerek giberelinov v času polnega cvetenja, 3. obravnavanje: 10 g GA3/ha v polnem cvetenju, 4. obravnavanje: 20 g GA3/ha v polnem cvetenju, 5. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov, 6. obravnavanje: 20 g GA3/ha v terminu 20‒30 % odprtih cvetov in 7. obravnavanje: kontrola- netretirana drevesa. Izračunan koeficient rodnosti je bil najvišji pri kontrolnih drevesih (0,42), pri tretiranih pa v obravnavanju št. 3 in 5 (0,4 oz 0,39). Najmanjši koeficient rodnosti so dosegla drevesa v obravnavanju 1 in 6 (0,24). Z GA3 tretirana drevesa niso imela dokazljivo večjega števila plodov in višjih koeficientov rodnosti od netretiranih – kontrolnih dreves, torej GA3 v našem primeru ni izboljšal zavezanosti plodičev.
Ključne besede: Giberelini, hruška, Viljamovka, partenokarpija
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 1354; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (617,81 KB)

6.
Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte Viljamova
Dušan Popovski, 2009, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Ključne besede: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2613; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (410,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici