1. VPLIV OBDELAVE TAL NA MIKROBIOLOŠKO AKTIVNOST TAL V NASADU HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA' : magistrsko deloKarmen Križan, 2023, magistrsko delo Opis: Sedem let trajajoč poskus je bil izveden v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka', cepljenih na podlago kutina MA. V pas rastlin pod drevesi je bila izvedena setev in vzdrževana trajna rastlinska združba z namenom preprečevanja razvoja plevelov. Rastlinske mešanice so bile sestavljene iz nekonkurenčnih trav, manj konkurenčnih zeli in detelj, v poskus pa so bile vključene tudi herbicidane parcele ter kontrolne parcele, kjer se je nemoteno razvijalo avtohtono rastlinje. Poskus je temeljil na popisovanju rastlinstva in preverjanja primernosti posameznih mešanic, tudi z vidika njihovega vpliva na mikrobiološko aktivnost tal. Za določitev mikrobiološke aktivnosti tal je bila uporabljena metoda »Tea-bag indeks« in laboratorijska analiza tal. Rezultati so pokazali veliko heterogenost med vzorci in tudi ponovitvami. Najboljša zasičenost z bazičnimi kationi je vidna pri mešanici detelj in manj konkurenčnih zeli. Vsebnost natrija se pri kontrolnih parcelah, kjer se je razvijalo avtohtono rastlinje, statistično značilno razlikuje, kljub temu pa je vsebnost še vedno dovolj nizka, da ne pride do poškodb dreves v sadovnjaku. Ugotovili smo, da herbicid rahlo zvišuje pH tal, poleg tega pa ne zmanjša mikrobiološke aktivnosti v prsti.
Ključne besede: hruška, mikrobiološka aktivnost tal, semenske mešanice, samoohranitev
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 301; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (2,67 MB) |
2. Zatirnje plevelov v nasadu hrušk s setvijo mešanice nekonkurenčnih zeli in travKarmen Križan, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V trajnih nasadih smo pri zatiranju plevelov zelo odvisni od uporabe herbicida glifosat. za boljšo prihodnost pa želimo to spremeniti in poskušamo z alternativno možnostjo zatiranja, kot je setev rastlin in vzdrževanje trajne rastlinske združbe, ki preprečuje razvoj plevelov. Tako smo naredili kratkotrajen poskus, v katerem smo raziskali možnosti preprečevanja rasti plevelov.
Ključne besede: hruška, herbicid, mešanice, plevel, podrast
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1211; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)Žan Voglar, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Ključne besede: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1606; Prenosov: 148
Celotno besedilo (794,48 KB) |
4. |
5. |
6. Učinek giberelinov na razvoj plodičev pri hruški sorte 'Viljamovka'Lea Sovdat, 2014, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo na zasebnem posestvu blizu Nove Gorice izvedli poskus z giberelini na hruški sorte 'Viljamovka'. Ugotavljali smo vpliv GA3 na zavezanost plodičev na drevesu. Gibereline smo aplicirali foliarno v času cvetenja, v različnih koncentracijah in terminih in sicer: 1. obravnavanje: 5 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + 5 g GA3/ha v polno odprte cvetove, 2. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + enak odmerek giberelinov v času polnega cvetenja, 3. obravnavanje: 10 g GA3/ha v polnem cvetenju, 4. obravnavanje: 20 g GA3/ha v polnem cvetenju, 5. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov, 6. obravnavanje: 20 g GA3/ha v terminu 20‒30 % odprtih cvetov in 7. obravnavanje: kontrola- netretirana drevesa. Izračunan koeficient rodnosti je bil najvišji pri kontrolnih drevesih (0,42), pri tretiranih pa v obravnavanju št. 3 in 5 (0,4 oz 0,39). Najmanjši koeficient rodnosti so dosegla drevesa v obravnavanju 1 in 6 (0,24). Z GA3 tretirana drevesa niso imela dokazljivo večjega števila plodov in višjih koeficientov rodnosti od netretiranih – kontrolnih dreves, torej GA3 v našem primeru ni izboljšal zavezanosti plodičev.
Ključne besede: Giberelini, hruška, Viljamovka, partenokarpija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 2189; Prenosov: 178
Celotno besedilo (617,81 KB) |
7. Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte ViljamovaDušan Popovski, 2009, diplomsko delo Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Ključne besede: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Objavljeno v DKUM: 06.04.2009; Ogledov: 3442; Prenosov: 274
Celotno besedilo (410,26 KB) |
