| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje in analiza ključnih razlik med bankami in hranilnicami
Peter Lukančič, 2016, magistrsko delo

Opis: V obdobju gospodarske krize se je poslovanje bank močno poslabšalo. Zabeležile so visoke izgube in velike potrebe po dokapitalizaciji. Slovenske hranilnice v času gospodarske krize niso imele podobnih težav. Zato nas je zanimalo, ali med bankami in hranilnicami obstajajo razlike in ali je poslovanje hranilnic res boljše od poslovanja bank. Na prvi pogled lahko ugotovimo, da so slovenske hranilnice v letih krize zabeležile rast obsega poslovanja in izboljšanje donosnosti. Z ozirom na majhnost slovenskega bančnega trga in relativno skromno zastopanost hranilnic med slovenskimi kreditnimi institucijami smo v analizo vključili še italijansko, nemško, avstrijsko in špansko bančno tržišče. Pri proučevanju razlik v razvoju poslovanja kreditnih institucij smo se omejili na obdobje med letoma 2008 in 2013. Da bi dosegli zastavljene cilje, smo preverili razlike v zakonski ureditvi položaja bank in hranilnic v opazovanih državah. Ugotovili smo, da je pojav hranilnic v obravnavanih državah posledica podobnih zgodovinskih dejstev. Pojavile so se kot odgovor na finančno izključenost ekonomsko šibkejših slojev prebivalstva, njihov razvoj pa je potekal v smeri širitve ponudbe in povečevanja dostopnosti bančnih storitev. Skozi vsa obdobja so hranilnice v vseh obravnavanih državah združevale značilnosti, kot so osnovno poslanstvo, ki je v spodbujanju varčevanja, zagotavljanju dostopnosti finančno izključenim skupinam prebivalstva, lokalna omejenost delovanja, dvojnost ciljev (ekonomski in človekoljubni) in podobne. Harmonizacija predpisov na področju bančništva v Evropski uniji je povzročila, da so razlike med hranilnicami in bankami v nekaterih državah popolnoma izginile. V empiričnem delu naloge smo analizirali poslovanje izbranega vzorca bank in hranilnic v opazovanih državah in za opazovano obdobje. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike v strukturi virov in naložb bank in hranilnic. V strukturi virov hranilnic je večji delež vlog strank (ki niso banke), kot je le-teh v strukturi virov bank. Prav tako je v strukturi naložb hranilnic večji delež kreditov prebivalstvu, kot jih je v strukturi naložb bank. Toda rezultati raziskave so pokazali, da obstaja le zanemarljivo nizka korelacija med strukturo virov in donosom na povprečno aktivo ter strukturo naložb in donosom na povprečno aktivo. Prav tako obstaja zanemarljivo nizka korelacija med strukturo virov in višino oblikovanih oslabitev ter strukturo naložb in višino oslabitev. Ugotovili smo, da ni statistično značilnih razlik v doseženem donosu na povprečno aktivo in v doseženi obrestni marži bank in hranilnic. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da poslovanje hranilnic ni boljše zaradi njihove strukture virov in naložb, ampak je razloge potrebno poiskati drugje.
Ključne besede: banke, hranilnice, struktura bančnega trga, gospodarska kriza
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici